Predsednica države Nataša Pirc Musar je odpotovala na podnebno konferenco v Dubaj, kjer bo danes nagovorila zbrane na plenarnem zasedanju voditeljev. Slovenska delegacija je v Dubaj odpotovala z vladnim letalom. "Žal je to edini način, da lahko uskladimo in izpeljemo vse predsedničine predvidene obveznosti pred konferenco, na in po njej," so sporočili iz njenega urada.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je odpotovala na podnebno konferenco, COP28, v Dubaj, ki bo trajala do 12. decembra. Danes bo nagovorila zbrane na plenarnem zasedanju voditeljev. Do nedelje se bo udeležila še več spremljevalnih dogodkov in imela več dvostranskih srečanj s svetovnimi voditelji.
Pred odhodom smo predsedničin urad vprašali, kakšna stališča bo zastopala in tudi – ob kritikah, ki letijo na COP zaradi številnih zasebnih letal, s katerimi bodo pripotovali udeleženci – kako bo potovala v Združene arabske emirate. V njenem uradu pravijo, da se zavedajo paradoksa, a da druge možnosti kot potovanje z vladnim letalom ni.
Kako je izkušnja prve velike podnebne katastrofe v Sloveniji, avgustovskih poplav, vplivala na vaše stališče do nujnosti ukrepov? Kaj bo predsednica najbolj poudarila v nagovoru in pogovorih s kolegi državniki?
Predsednica se bo tokrat prvič udeležila konference kot vodja slovenske delegacije na vrhu voditeljev COP28. Pričakovanja javnosti o rezultatih 28. konference OZN o podnebnih spremembah (COP28) so upravičeno zelo visoka, zato tudi predsednica republike v Dubaj potuje z visokimi pričakovanji o sklenitvi nujnih dogovorov, ki bodo naslednji korak k izpolnitvi ciljev Pariškega podnebnega sporazuma iz leta 2015.
Sprejem Pariškega podnebnega sporazuma na COP21 je bil pravzaprav zadnji veliki preboj v našem boju s podnebno krizo, pri njegovem uresničevanju pa močno zaostajamo. V pogovorih z državniki in drugimi udeleženci konference se bo predsednica zavzemala za dogovor o prepotrebnem zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov (phase-out). Znanstveniki opozarjajo, da se približujemo točki brez vrnitve, ko bo pregrevanje Zemlje prehudo za naše udobno življenje, nekje pa celo za preživetje. Cilj Pariškega podnebnega sporazuma je jasen: ne smemo preseči meje segrevanja za 1,5 stopinje Celzija.
Lanski požari in letošnje ujme so tudi v Sloveniji jasno opozorilo, da nam zmanjkuje časa. Letošnje poplave pa so tudi jasno pokazale na vse napake in opustitve potrebnih ukrepov prilagajanja v zadnjih 30 letih. Predsednica je zato že na sejmu AGRA pozvala, da mora biti obnova v celoti skladna z načeli trajnostnega razvoja in da mora vključevati ukrepe za prilagoditev na podnebne spremembe. Pri tem bo narava ostala naš najboljši zaveznik v boju s podnebnimi spremembami.
Kako predsednica potuje v Dubaj? Kaj menite o tem, da morajo voditelji tudi s svojim zgledom prispevati k omejevanju izpustov?
Slovenska delegacija v Dubaj potuje z vladnim letalom. Žal je to edini način, da lahko uskladimo in izpeljemo vse predsedničine predvidene obveznosti pred konferenco, na in po njej.
Zavedamo se paradoksa, da so mednarodna srečanja, kakršno je COP, zaradi številčne udeležbe žal tudi generator dodatnih izpustov. Vendar pa so osebna srečanja in pogajanja v živo še vedno naše najboljše upanje za dosego soglasja o potrebnih dogovorih za reševanje globalne podnebne krize. To se je pokazalo tudi med pandemijo, ko so takšna srečanja izostala.
Znanstveniki so že zelo pesimistični. Da se izognemo katastrofi, bi morali izpuste do leta 2030 zmanjšati za več kot 40 odstotkov, kaže pa, da jih bomo za dva odstotka. Kaj boste predlagali kolegom, da preprečite katastrofo?
Predsednica republike se veliko srečuje z mladimi, ki poudarjajo, da jih podnebne spremembe zelo skrbijo, zato od voditeljev upravičeno pričakujejo, da bodo zaščitili okolje in jim omogočili prihodnost. Od nastopa mandata je podnebna kriza tema vseh pogovorov predsednice z mladimi.
To deli tudi z avstrijskim predsednikom Alexandrom Van der Bellnom, s katerim sta o tem opravila več skupnih pogovorov s tujimi državniki, bila pa je tudi njegova častna gostja na letošnjem forumu v Alpbachu, kjer sta z mladimi razpravljala tudi o podnebnih spremembah.
Zaradi razočaranj nad zaključki lanskega COP sta se septembra letos v New Yorku ob robu zasedanja Generalne skupščine OZN na njuno pobudo srečala s predsedujočim COP28 Sultanom Al Džaberjem. Prenesla sta mu svojo skrb in pričakovanje, da bi COP28 prinesel nujni, nov preboj v uresničevanju Pariškega podnebnega sporazuma. Predsednica je takrat izpostavila: “Letošnja podnebna konferenca ne sme biti le trenutek za razmislek. Svet od nas, zlasti pa od držav skupine G20, pričakuje, da bomo ukrepali hitro in odločno. Prizadevati si moramo za konkretne načrte za zmanjšanje emisij, ustrezno finančno podporo in oprijemljive cilje na področju obnovljivih virov energije.”
Cilj je jasen: omejitev zvišanja povprečne svetovne temperature na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo ter 45-odstotno zmanjšanje izpustov emisij do leta 2030 oziroma popolno razogljičenje do leta 2050. Zato moramo trend dviga izpustov toplogrednih plinov čim prej obrniti navzdol.
Za dosego teh ciljev pa je nujen dogovor vseh, tudi največjih onesnaževalcev, za postopno manjšanje izpustov. Predvsem pa tudi dosledno spoštovanje načela ‘pacta sunt servanda’, pogodbe je treba spoštovati. Ob tem še dodajamo, da 90 odstotkov toplogrednih plinov proizvedejo države iz skupine G20. A to vseh ostalih ne odvezuje odgovornosti.
En odstotek najbogatejših Zemljanov izpusti v ozračje toliko ogljikovega dioksida kot 66 odstotkov najrevnejših ljudi. Kaj vam pomeni podnebna pravičnost? Se boste javno zavzeli za kakšen resen ukrep, denimo globalni davek na polete zasebnih letal?
Podnebna pravičnost pomeni, da bremena naših dejanj ne bodo nosile prihodnje generacije. Razlike so v tem pogledu žal stalnica in jih bomo težko popolnoma odpravili. Prizadevanja vseh nas ne morejo iti v smer, da bomo nehali potovati, bomo pa morali bolj racionalno in vsaj na krajše razdalje ekonomično, torej z vlakom ali avtomobilom. Za prevoz znotraj države in v mestih bomo morali v Sloveniji nadgraditi in močno izboljšati sistem javnega prevoza ter še bolj uporabljati kolesa in druga nemotorizirana prevozna sredstva.
Slovenija na podnebnih pogajanjih podpira iskanje novih in inovativnih virov financiranja po principu, da plačujejo onesnaževalci.
Kako pomemben je v boju proti podnebnim spremembam mir? Kako lahko h končanju vojn pripomorete vi in Slovenija?
Edina vojna, ki jo moramo bojevati, je vojna zoper podnebno krizo. To bo eno glavnih sporočil predsednice republike na COP28. Vse druge vojne niso samo strahotno smrtonosne za ljudi, temveč tudi za njihovo okolje. Boj z orožjem za kakršnekoli cilje ne bo prav nič pomagal prihodnjim generacijam.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje