Osnovnošolcem se obetajo velike spremembe. Vlada je namreč potrdila predlog novele zakona o osnovni šoli. Ta med drugim uvaja obvezen NPZ v 3. razred, že prvošolci pa se bodo učili tujega jezika. Predlog odpira tudi vrata možnosti, da bi se rezultate NPZ uporabilo pri vpisu v srednjo šolo. Poostrili pa so tudi pravila glede šolanja na domu. Kaj še prinaša predlog novele in kdaj bi rešitve lahko začele veljati?
Ministri so na današnji seji potrdili predlog novele zakona o osnovni šoli. Številne spremembe, ki jih ta prinaša za osnovnošolce, je na vladni novinarski konferenci predstavil pristojni minister Darjo Felda.
Rezultate NPZ se bo lahko uporabilo pri vpisu v srednjo šolo
Ena izmed najbolj odmevnih rešitev zakona, ki ga morajo potrditi še poslanci državnega zbora, so spremembe pri nacionalnem preverjanju znanja (NPZ). Trenutno je NPZ obvezen v 6. in 9. razredu, po noveli zakona pa bo obvezen tudi za tretješolce. V 3. razredu bodo šole preverjale znanja iz slovenščine in matematike.
Prav tako zakon sprošča možnost, da bi se rezultate NPZ lahko uporabilo kot eno izmed meril za vpis v srednjo šolo v primeru omejitve vpisa. Veljavna zakonodaja namreč to omejuje.
Vendar pa sprejem zakona še ne pomeni, da bodo že to šolsko leto rezultati NPZ dejansko uporabljeni kot eno izmed meril za vpis v srednje šole. Pred tem je namreč treba spremeniti tudi zakonodajo, ki velja za srednje šole. Kakšne rešitve bi bile mogoče, pa je treba doreči z ravnatelji srednjih šol in strokovnjaki, je poudaril minister Felda.
Ministrstvo si prizadeva za to, da bi novela zakona o osnovni šoli začela veljati s prihodnjim šolskim letom.
Tuji jezik obvezen že v 1. razredu, drugi tuji jezik ostaja prostovoljen
Učenje tujega jezika bo obvezno že za prvošolce, predlaga novela. Prvi tuji jezik bo lahko angleščina ali nemščina. Minister Felda je poudaril, da so učenje tujega jezika v 1. razredu že preizkusili na nekaterih osnovnih šolah. Rešitev se je izkazala za ustrezno, k uram tujega jezika pa se je vpisala večina učencev.
Sprva je predlog zakona predvideval tudi uvedbo obveznega drugega tujega jezika, vendar tega zdaj med rešitvami ni. Zakaj je obvezni drugi tuji jezik izpadel iz zakona? Minister odgovarja: “Za to ni bilo dovolj soglasja. To ne pomeni, da tega ne bo, ampak je potreben dodaten premislek.”
Podaljšano bivanje bodo nadomestile ure gibanja in državljanske vzgoje
Novela spreminja tudi koncept razširjenega programa, kamor zdaj sodijo podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni pouk, dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in pouk neobveznih izbirnih predmetov. To bodo nadomestile vsebine s področji gibanja in zdravja za dobro telesno ter duševno počutje, kulturne in državljanske vzgoje ter učenja učenja.
Šole bodo ta program lahko izvajale bodisi pred začetkom pouka ali po njem. Če pa bodo v program vključeni vsi učenci v razredu, pa tudi med poukom. Šole bodo še naprej morale razširjen program za prvošolce zagotoviti pred poukom, za učence od 1. do 5. razreda pa po pouku. Učenci se v razširjen program vključujejo prostovoljno, vsebine pa se po novem ne bi ocenjevale.
Če učenec pri šolanju na domu ne bo uspešen, se pravica lahko omeji
Prav tako so na ministrstvu poostrili pravila glede šolanja na domu. Doslej so učenci, ki se izobražujejo na domu, ob koncu leta opravili le izpite iz nekaterih predmetov. Predlagane spremembe pa bodo zagotovile enakovreden izobrazbeni standard. Tako bodo morali učenci, ki se izobražujejo na domu, po novem opravljati izpite iz vseh predmetov posameznega razreda.
Odslej bodo morali starši izobraževanje na domu napovedati do 16. avgusta in ne več do konca avgusta. Pravice do izobraževanja na domu ne bo več mogoče uveljavljati med šolskim letom.
Novela zakona uvaja možnost prekinitve izobraževanja na domu med šolskim letom in vključitev učenca v izobraževanje na šoli. Pravica do izobraževanja na domu se bo lahko lahko omejila, če bo učenec pri ocenjevanju znanja neuspešen.
Uvaja se pouk znakovnega jezika in jezika gluhoslepih
Pri izobraževanju učencev s posebnimi potrebami pa predlog uvaja pouk slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih. Gre za posledico spremembe ustave junija 2021.
Predlog zakona omogoča organizacijo počitniškega varstva za otroke s posebnimi potrebami. S tem rešuje problematiko težavnejšega vključevanja otrok s posebnimi potrebami v ostale organizirane oblike varstva. Učencem, ki so starejši od 18 let in so prejemniki invalidske pomoči, novela omogoča brezplačni prevoz. S tem se upošteva sodbo upravnega sodišča.
Zakon ureja tudi problematiko izobraževanja na domu za učence s posebnimi potrebami, ki bo bolj prilagojeno učencem. Predlog tudi na novo ureja možnost podaljšanja statusa za tri leta za učence, ki obiskujejo program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
Na novinarski konferenci sta sodelovala tudi ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh ter minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje