Menu Item
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob robu obiska v Bosni in Hercegovini spregovorila za N1 Sarajevo. "Vpliv, ki ga Rusija poskuša doseči na območju Zahodnega Balkana, ni zanemarljiv," je med drugim izpostavila ter pozvala k podkrepljenemu boju zoper dezinformacije. Dotaknila se je tudi slovenske zaveze, da do leta 2030 vsaj dva odstotka BDP namenimo za obrambno, ter predstavila svoj pogled na vlogo Severnoatlantskega zavezništva v teh burnih časih.
Prihodnji mesec, 21. marca, bodo v Bruslju ponovno potekali pogovori o Bosni in Hercegovini in njeni evropski poti. Predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki se je v Sarajevu udeležila svečane otvoritve Proge Franko – ta nosi ime po prvem Slovencu s kolajno v zgodovini zimskih olimpijskih iger –, je spregovorila tudi o sklepanju kompromisov v politiki ter o tem, kaj to pomeni v kontekstu BiH.
“Prepričana sem, da ste tudi v Bosni in Hercegovini sposobni in zreli te politične modrosti, da je dialog tisti, ki lahko pripelje do končnih rešitev. Nikakor ne prepiri, tudi če se kdaj strani sporečejo, je treba naslednje jutro vstati in ponovno sesti za skupno mizo in iskati kompromis,” je v pogovoru z novinarko N1 Sarajevo dejala Pirc Musar. Kot je dodala, si iskreno želi, da bi BiH pot v Evropsko unijo uspela, saj da se EU vsak dan bolj zaveda, kako pomembna je stabilnost celotnega Zahodnega Balkana.
“Na primeru Slovenije lahko povem, kaj se je v zadnjih 20 letih, odkar smo vstopili v EU, spremenilo. Gre za razvoj, za boljše življenjske pogoje, višji standard. Pri vas gre v veliki meri tudi zato, da mladi ostanejo v BiH. Gre tudi zato, da bi se mladi vrnili nazaj,” je bila jasna.
Ob tem je še poudarila, da mora tudi Bosna in Hercegovina prevzeti del odgovornosti zaradi prepočasnega procesa približevanja držav Zahodnega Balkana. “Zadnji trenutek lovimo. Tega se moramo zavedati. Evropske volitve bodo zelo spremenile politični prostor znotraj EU,” je bila jasna slovenska predsednica.
“Edina pot, ki vodi k stabilnosti regije”
Kot je v pogovoru za bosanski N1 večkrat poudarila Pirc Musar, je pridružitev držav Zahodnega Balkana edina pot, ki vodi k stabilnosti regije, pa tudi k sobivanju narodov in razvoju posameznih držav. Ob tem se je dotaknila tudi vprašanja evropskega financiranja držav Zahodnega Balkana, s pomočjo katerega bi se ekonomski standard balkanskih držav dvignil ter posledično približal evropskemu. Kot je poudarila, je Unija za razvoj Zahodnega Balkana namenila že veliko denarja, sedaj pa, da je prišel trenutek, ko morajo tudi države v regiji dodati svoj delež.
“Na evropski kontinent moramo gledati kot celoto. Vojno v BiH, pred vrati takratne Evrope, smo že imeli in mislim, da si je nihče več ne želi,” je poudarila in dodala, da jo imamo sicer zelo blizu – v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Ob tem je izrazila prepričanje v obstoj varnosti znotraj Nata. Skrb predvsem Baltskih držav ob tem ni nezanemarljiva, a kot je sama pojasnila, je zaskrbljena predvsem zaradi porasta dezinformacij. “Gre za področje, ki ga zelo spremljam in predvsem zaradi strahovitega vzpona umetne inteligence bo to vse večji problem,” je dejala.
Kot je še poudarila, imamo letos volitve v 70 državah. “4 milijarde ljudi bo odšlo na volišča, podatki s preteklih volitev pa kažejo, kako zelo lahko z dezinformacijami vplivaš na volilno telo,” je poudarila Pirc Musar ter pri tem izpostavila, da več informacij kaže na to, da je Rusija eden večjih producentov dezinformacij na našem planetu. “Vpliv, ki ga Rusija poskuša doseči na območju Zahodnega Balkana, ni zanemarljiv. V enem segmentu to počnejo dokaj odkrito, denimo s televizijo Russia Today, ki ima svojo izpostavo sredi Beograda,” je pojasnila predsednica in dodala, da so bili nekaj časa glavni oglaševalski prihodki na tej televiziji reklame za skupino Wagner.
Iz držav Zahodnega Balkana te dezinformacije nato zaradi sorodnosti jezika potujejo tudi preko Hrvaške in Slovenije, sama pa, kot je pojasnila, zadnje čase usmerja precej napora v to, da bi se umetna inteligenca lahko uporabila tudi v boju proti dezinformacijam. “Kot slovenska predsednica sem ustanovila skupino, kjer bomo videli, če lahko s slovenskimi strokovnjaki izdelamo poseben software za boj proti dezinformacijami, tudi kot orodje za novinarje,” je še dejala.
Poplave zamaknile časovnico za izpolnitev norme obrambnih izdatkov
V nadaljevanju se je predsednica republike dotaknila tudi vstopa Slovenije v Nato ter zahtev, ki jih moramo zaradi članstva v zavezništvu izpolnjevati. “Ko govorim o t. i. kolektivni obrambi, se še kako zavedamo, kako zelo pomembno je znotraj Nata imeti urejeno distribucijo moči in specialnosti posameznih držav. Ena majhna Slovenija si absolutno ne more privoščiti vsega vojaškega arzenala za popolno obrambno naše države,” je poudarila ter izpostavila predvsem segment kibernetske varnosti.
“Znotraj Nata obstajajo vrhunski eksperti ter načini in sistemi bojevanja proti hibridnemu delu vojskovanja, ki obstaja na svetovnem spletu in tu države, ki nimamo take kibernetske moči – po številu prebivalcev, po tehnologiji – še kako participiramo na znanju celotnega Severnoatlantskega zavezništva,” je dejala. Pri tem je poudarila, da mora vsaka država k tej kolektivni obrambni dati tudi svoj doprinos.
Zaveze, tako Pirc Musar, pa niso enostavne. “Dva odstotka BDP je treba nameniti obrambi. Mi gremo počasi proti tej številki, a vendarle: vojsko je na koncu treba jemati kot branik miru. Tudi jaz jo kot vrhovna poveljnica oboroženih sil Slovenije gledam tako in bi si želela, da tudi BiH na tem področju izbere dovolj političnega poguma in vstopi v zvezo Nato,” je dejala. Kot je še pojasnila slovenska predsednica, se v Sloveniji že vrsto let ukvarjamo s tem, da bi zadani cilj (2 odstotka BDP za obrambo, op. p.) dosegli, avgustovske poplave pa, da so časovnico malce premaknile.
“Letos smo zagnali velik cikel nakupov novih tehnologij za slovensko vojsko. Bi pa rada na tem mestu povedala, da Nato in Slovenija poudarjata t. i. dvojno rabo vojaških tehnologij,” je pojasnila in dodala, da gre v principu za to, da se tam, kjer se le da, kupi takšna tehnika, ki je nato lahko na voljo tudi v mirnodobnem času, torej za civilno prebivalstvo. “Upam, da bomo do leta 2030 dosegli ta 2 odstotka BDP, se je pa vmes tudi zaradi situacije v soseščini, predvsem zaradi vojne v Ukrajini, pogoj Nata tudi spremenil,” je zaključila in spomnila, da je pogoj sedaj postavljen pri “najmanj dveh odstotkih BDP”.
Predsednica republike o tem, kako je zadovoljna s svojim mandatom
“Odločitev za kandidaturo je bila zelo težka, na pot se odpraviti brez podpore političnih strank je zgledala praktično misija nemogoče. Uspeh mi je povedal, da sem vendarle v svojem življenju delala prav,” je dejala v pogovoru za N1 Sarajevo. O tem, kaj je njena največja dodana vrednost, pa je dejala, da gre za to, da v slovenski politiki ni nikomur nič dolžna. “Sem novinka v politiki. A to je na trenutke tudi težko, da nikomur nisi nič dolžan, kar pomeni, da me napadajo tako z leve in desne. Včasih nastavljam desno lice, včasih levo, ampak imam kar trdo kožo. Prav je, da kot predsednica države ohranjam apolitično držo. Lahko mi očitate, da se ve, v kateri spekter sodim. Nikoli nisem skrivala tega da sodim v levo sredino. V liberalni pol. Nisem konzervativka,” je še poudarila.
Na vprašanje o tem, kako vidi preostanek svojega mandata, pa je odvrnila, da ima predsednik zgolj protokolarno vlogo. “Ker pooblastil ni veliko, je ravno moč besede tista, ki najprej kaže tvojo širino in poznavanje,” je dejala in se zavezala k temu, da se bo oglasila takrat, ko bo to potrebno. “Ne za vsako ceno in ne za vsako stran. Volilci in volilke, ki so mi namenili glas, to od mene to pričakujejo, saj sem celo kampanjo to govorila. V mojem predsedovanju ne bo samo slika, ampak bo tudi zvok,” je zaključila Pirc Musar.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje