Stročnica, ki je včasih v Evropi predstavljala enega glavnih prehranskih virov, je danes zapostavljena. Lahko jo uživamo tudi surovo – tako stroke kot zrna.
Bob je verjetno najstarejša zelenjava, ki so jo vzgojili ljudje, piše portal N1 Zagreb.
Nekateri sledi pričajo, da so ljudje bob gojili že v bakreni dobi. Poznali so ga v Sredozemlju, 4.000 let stari dokazi pa kažejo, da so ga gojili na obalah Kaspijskega jezera. Njegovo seme so v naše kraje verjetno prinesla slovanska plemena v času priseljevanja.
Stročnica, ki izvira iz osrednje Azije, je bila v Evropi ena glavnih kultur od srednjega veka do odkritja Amerike. Danes je razširjena po vsem svetu, razen v Oceaniji, vendar je njen pomen za prehrano ljudi danes veliko manjši kot nekoč. Je pa že od nekdaj tradicionalna rastlina na Balkanu, kjer so jo uporabljali tako za prehrano ljudi kot živine.
Posebej pogosto je bil bob na jedilniku v samostanih. Po 19. stoletju so ga uspešno izrinile druge stročnice, predvsem fižol in leča, tudi grah.
Bob ima sladkoben, zemeljski okus, stroke in zrna pa lahko jemo surove, kuhane, konzervirane in posušene.
Je energetsko živilo, polno proteinov, visoke kalorične vrednosti in velikim deležem mineralov. Mladi stroki in mlada zelena zrna so bili včasih cenjeni kot zgodnja zelenjava in so izvor vitaminov B in fosforja. Zgodaj spomladi lahko iz bobovih listov naredimo tudi solato.
Bob vsebuje, poleg ostalega, veliko vlaken, folate in mangan. Je tudi dober izvor škroba in je dobra alternativa dražjim mesnim in ribjim beljakovinam.
Strokovnjaki menijo, da ima bob tudi zdravilne učinke. Tako naj bi izboljševal motorične funkcije telesa in njegov imunski sistem. Bob poznajo tudi kot zdravilno rastlino. Njegove cvetove in stroke uporabljajo v ljudskem zdravilstvu za čaj, ki blaži bolečine pri ledvičnih kamnih in vnetju sečil. Najnovejše raziskave naj bi kazale, da mladi stroki vsebujejo snovi, ki ugodno vplivajo na obolele za Parkinsonovo boleznijo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje