Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel se je danes sestala z direktorji zdravstvenih domov, ki so jo seznanili s potekom dela v domovih v času zdravniške stavke. Po napovedih se bodo nadaljevala tudi pogajanja med vlado in sindikatom Fides.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je po sestanku z vodstvi zdravstvenih domov povedala, da zdravstvena dejavnost v domovih večinoma poteka normalno, direktorje pa skrbijo umiki soglasij zdravnikov za nadurno delo. Deleži zdravnikov, ki so soglasja preklicali, se sicer po domovih razlikujejo, je povedala v izjavi za medije.
“V nekaterih zdravstvenih domovih je umikov soglasij veliko, v nekaterih jih tako rekoč ni,” je pojasnila ministrica. Večinoma pa se bo preklic soglasij uveljavil po 30 dneh, zato bi problem lahko nastal s 1. marcem.
Glede organizacije dela po uveljavitvi preklica soglasij zdravnikov se z direktorji niso dogovorili, saj da je to odvisno od velikosti vsakega zdravstvenega doma. Direktorji bodo po njenih besedah do marca skušali najti najboljšo možnost organizacije, prioriteta je zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva.
“To seveda lahko pomeni zmanjšanje dostopnosti, lahko se bo v ta namen zaprla kakšna ambulanta,” je pojasnila. Vseeno naj bi direktorji s primarne ravni zdravstva poročali, da so zdravniki “res zavzeti”, da se trudijo in da od bolnikov prav v času stavke prejemajo številne pohvale glede dostopnosti.
Če bodo soglasja za nadurno delo preklicana, bo treba zapirati ambulante
Če bo do uveljavitve preklicanih soglasij z marcem res prišlo, bodo morali na primarnem nivoju zdravstva zapirati ambulante z namenom zagotavljanja nujne medicinske pomoči, je v izjavi medijem opozorila tudi direktorica Zdravstvenega doma (ZD) Postojna Irena Vatovec. Želi si, da pride do dogovora, sploh ker so ambulante ob sezoni respiratornih obolenj zelo obremenjene.
V ZD Postojna je po njenih besedah soglasje za nadurno delo preklicalo 70 odstotkov zdravnikov. Reorganizacija dela bo neizogibna, težave pričakujejo na pediatriji, saj jim primanjkuje pediatrov. Bi pa v družinskih ambulantah delo denimo lahko potekalo tako, da bi bil družinski zdravnik, ki bi ponoči dežural za potrebe zagotavljanja nujne medicinske pomoči, naslednji dan prost. Tako bi ambulante družinske medicine delovale v omejenem obsegu, česar si Vatovec ne želi.
Na vprašanje, ali v ZD Postojna razmišljajo o preklicih soglasij zdravnikom za delo v drugih ustanovah, je odgovorila, da zdravniki na primarni ravni večinoma ne delajo v drugih ustanovah. Nekateri zdravniki, ki delajo v urgentni dejavnosti, pa pomagajo sosednjim enotam. Tem soglasij ne bi preklicali, saj bi se zato sosednja enota soočala s težavami, kar ni njihov cilj, je pojasnila.
Bolnišnice zdravnikom grozijo s prepovedjo dela pri drugih izvajalcih
Nekatere bolnišnice so medtem že napovedale, da bodo svojim zdravnikom, ki so preklicali soglasja za nadurno delo, preklicale soglasja za delo pri drugih izvajalcih. To pa skrbi direktorje zdravstvenih domov, saj denimo nekateri radiologi občasno delajo tudi v zdravstvenih domovih, je opozorila ministrica.
Take težave bi imeli tudi v ZD Postojna, po besedah direktorice bi odpadla zdravstvena dejavnost ortopedije, kirurgije in pulmologije, saj bi ostali brez zdravnikov, ki trenutno opravljajo to dejavnost.
Na sestanku so po besedah Prevolnik Rupel od direktorjev skušali izvedeti tudi, kako v njihovih zdravstvenih domovih poteka odpiranje in zaključevanje bolniških listov. V povprečju v 80 odstotkih zdravstvenih domov urejanje bolniških odsotnosti pacientov poteka tekoče, v drugih domovih pa razmišljajo, kako to urediti, je pojasnila. Direktorji se v teh zdravstvenih domovih pogovarjajo z zdravniki in še vedno upajo, da bodo to rešili, je dodala.
Na vprašanje, koliko časa bo ob uveljavitvi umika soglasij zdravnikov za nadurno delo zdržal slovenski zdravstveni sistem, je ministrica ocenila, da je to odvisno od števila preklicanih soglasij. Računa, da bodo vse podatke prejeli do petka.
Govor tudi o programih storitev
Sicer pa so po besedah Prevolnik Rupel na sestanku z direktorji zdravstvenih domov govorili tudi o uredbi o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, v povezavi z uredbo pa so govorili tudi o satelitskih urgentnih centrih. Kateri zdravstveni domovi bodo postali satelitski urgentni centri, je že znano, a bo ministrica o tem spregovorila, ko bo uredba sprejeta, predvidoma v prihodnjih dneh.
Predstavnik ministrstva za zdravje je na sestanku sicer povedal, da je reorganizacija nujne medicinske pomoči z uvedbo satelitskih urgentnih centrov predvidena do polovice letošnjega leta, je medijem pojasnila direktorica ZD Sevnica Vladimira Tomšič.
Nadaljevanje pogajanj vlade in Fidesa
Namestnik vodje vladne pogajalske skupine Denis Kordež je po sredinih pogajanjih s sindikatom Fides povedal, da sta strani razpravljali o različnih stvareh, a na žalost nista toliko zbližali stališč, da bi lahko rekli, da se stavka zaključuje.
Predsednik Fidesa Damjan Polh pa je v sredo dejal, da strani do novih zaključkov nista prišli, zato so predlagali nadaljevanje pogajanj danes. Na vprašanje, ali torej pogajanja postajajo bolj intenzivna, je odgovoril, da je to želja Fidesa, saj stavka poteka že tretji teden. “Mislim, da izčrpava vse nas – državljane, zdravnike, pa tudi vlada mislim, da ni preveč zadovoljna z našimi nastopi,” je ocenil.
Sindikat Fides je 15. januarja začel stavko, ki bo trajala do preklica. Zahtevajo ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje