Poslanci Resnice sumov podkupovanja niso prijavili. Kaj pravi policija?

Vodja poslanske skupine Resnica Katja Kokot je namreč danes v izjavi za medije razkrila, da so jo strankini poslanci Nedeljko Todorović, Aleksander Štorek in Boris Mijič s pisnimi izjavami obvestili o poskusih nedovoljenega vplivanja nanje. Ponujene naj bi jim bile premoženjske koristi v povezavi z njihovim odločanjem in parlamentarnim delovanjem. Kot je dejala v izjavi za medije, naj bi tem poslancem ponujali visoke podkupnine za prestop v drugo politično opcijo. Po njenih besedah naj bi šlo za sedemmestne številke.

Prijave policiji v zvezi s tem niso podali. So pa o tem obvestili predsednika DZ Zorana Stevanovića, sicer tudi predsednika Resnice. Kot je Kokot zapisala v pobudi predsedniku DZ, pa naj bi ponudbe "prihajale tako od posameznih poslancev levega političnega pola, kot tudi od vodilnih oseb določenih gospodarskih družb, v katerih ima Republika Slovenija pomemben kapitalski delež". V izjavi za medije sicer ni želela razkriti, iz katere stranke ali gospodarske družbe naj bi prišle takšne ponudbe.

Tudi na Generalni policijski upravi (GPU) so pojasnili, da prijave z zvezi s tem še niso prejeli. Bodo pa glede na dostopne javne objave in razpoložljive informacije zadevo preučili. Če bodo pri preverjanju ugotovljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, bo policija ukrepala v skladu z veljavno zakonodajo, so dodali.

Pojasnili so, da so skladno z zakonom vsi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili, dolžni naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni, ali če kako drugače zvedo zanje. Prav tako so dolžni navesti razpoložljive dokaze. Skladno zakonom se prijava poda pristojnemu državnemu tožilcu pisno ali ustno.

Na vprašanje, ali bi bili poslanci, če jim je bila ponujena podkupnina, to dolžni prijaviti policiji, pa so zapisali, da je obveznost prijave fizičnih oseb sicer odvisna od kvalifikacije kaznivega dejanja oziroma višine predpisane zaporne kazni. "Zato je v fazi ugotavljanja posameznih okoliščin dejanj takšna opredelitev preuranjena," so dodali.

Kazenski zakonik pa v nekaterih primerih določa tudi obveznost ovadbe oz. sankcije za opustitev ovadbe, so dodali. Sum storitve kaznivega dejanja je možno prijaviti na najbližji policijski postaji, lahko pa tudi anonimno prek spletne prijave, ali telefona 080 1200, če prijavitelj želi ostati anonimen, so še sporočili.