Prihodnji teden začetek pogajanj kmetov z vlado: “Od svojih zahtev ne odstopamo”

Slovenija 12. Maj 202315:25
Protest kmetov
Igor Kupljenik/BOBO

KGZS kmetom ob številnih izzivih nudi nepogrešljivo podporo, ob 23-letnici zbornice ugotavljajo predstavniki slovenskih kmetijskih organizacij. Kmetijstvo je trenutno na velikih preizkušnjah, kmetje pa pričakujejo, da jim bo politika znala prisluhniti. Prihodnji teden naj bi sicer stekla pogajanja z vlado o boljših pogojih kmetovanja.

Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani opozoril predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič, je kmetijstvo trenutno na velikih preizkušnjah. “Predlog zakona o zaščiti živali, večja obdavčitev, napovedana obdavčitev nepremičnin, okoljevarstvene zahteve z omejitvijo rabe sredstev za varstvo rastlin, predvsem pa podnebne spremembe,” je naštel.

KGZS ob vseh teh izzivih s svojimi strokovnimi službami – javno službo kmetijskega svetovanja in službo za kontrolo in selekcijo v živinoreji – skrbi za prenos znanja na kmete. S tem ima tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano po prepričanju predsednika zbornice odličen servis za izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike in drugih politik, predvsem pa neposredne povratne informacije, kaj izvedba teh pomeni v praksi.

“Tako kot je pred dobrimi 23 leti znala politika prisluhniti kmetom, ko je sprejela zakon o zbornici, tako naj bo tudi danes. Sindikat kmetov Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Zveza kmetic Slovenije, Zadružna zveza Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, so kot roka, sestavljena iz petih prstov, ki so se v aprilu stisnili v visoko dvignjeno pest. Pa ne zato, da udari, temveč zato, da pokažemo, kako nam je mar in kako skrbimo za našo skupno državo,” je ponazoril Žveglič.

Pomen povezovanja kmetov se je posebej odrazil v zadnjih dveh letih, je izpostavil tudi predsednik sindikata kmetov Anton Medved. Nevladne kmetijske organizacije imajo poleg strokovnosti v kmetijski politiki tudi veliko bazo znanja, s katero pomagajo tudi malim družinskim kmetijam, ki bi brez te podpore težko preživele vsaka zase.

Medved je obenem pojasnil, da se z naslednjim tednom začnejo pogajanja z vlado in poudaril, da ne odstopajo od svojih zahtev in ne pristajajo na izgovore, da gre za omejitve iz Bruslja. So proti enostranskim odločitvam, ki po Medvedovih besedah kmete stiskajo za vrat in imajo lahko za posledico opuščanja kmetovanja in pomanjkanja zdrave slovenske hrane, in v kolikor ne bo posluha, bodo stopnjevali protestne aktivnosti.

Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je KGZS označil za nepogrešljiv člen zastopanja in varovanja interesov slovenskega kmetijstva, gozdarstva in ribištva, ki 23 let uspešno skrbi, da vsak slovenski kmet dobi preprosto in hitro strokovno pomoč pri razvoju in obstoju svoje kmetije. “Brez pomoči strokovnih služb kmetijsko gozdarske zbornice bi se kmetje težko, da ne rečem nemogoče prebijali skozi vedno večje obsege birokratske papirologije,” je prepričan.

Protest kmetov, 25. april
Protest kmetov, 25. april; Aljaž Uršej/N1

“Če potrebujemo kmeta, kmet potrebuje tudi svojo zbornico. Če kmetijstvo nima strokovne inštitucije, potem nima razvoja in pospešeno odmira,” je poudarila predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule. Pri tem je zbornico in njene strokovne službe primerjala z zdravnikom. “Dokler vse lepo teče, je kmet ne potrebuje, ko pa se pojavijo težave, pa je še kako pomembna,” je dejala in kmete pozvala, naj se večkrat za pomoč obrnejo na zbornico.

Mladi kmetje se zavedajo, da se za ohranjanje in razvoj slovenskega kmetijstva potrebuje močno in stabilno podporno okolje, ki je strokovno podkovano, inovativno, razvojno naravnano in stoji z obema nogama trdno na realnih tleh in ravno tako dojemajo zbornico, je pojasnila predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Anja Mager. Mladi kmetje še posebej potrebujejo znanje, ki ga nudi KGZS, ob tem pa je zagotovila, da bodo s konstruktivnimi kritikami še naprej prispevali k izboljšanju stanja.

Slovenska kmetijsko gozdarska zbornica je bila deloma oblikovana po zgledu avstrijske kmetijsko gozdarske zbornice. Kot je spomnil direktor Kmetijsko gozdarske zbornice avstrijske Koroške Hanzi Mikl, so se prve tovrstne organizacije začele pojavljati v času vladavine cesarice Marije Terezije. Že slednja se je po njegovih besedah namreč zavedala, kako pomembno je nahraniti ljudstvo, in to je tudi danes najpomembnejša naloga zbornice – skupaj s kmeti nahraniti ljudstvo z zdravo hrano.

Ustanovna seja KGZS je bila pred 23 leti. Zbornica je bila ustanovljena na podlagi zakona o KGZS, ki je bil sprejet 20. maja 1999. 12. maja je nato v Ljubljani potekala ustanovna seja KGZS, na kateri so se zbrali izvoljeni predstavniki lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč ter kmetijskih zadrug in podjetij.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.