Zaradi netransparentnega ustanavljanja novih javnih inštitutov in visokošolskih zavodov brez širše strokovne presoje ter upoštevanja sicer veljavnih kriterijev kakovosti se bodo raziskovalci, pedagogi in znanstveniki prihodnji teden odpravili na ulice. V sredo ob 14. uri se bodo na Kongresnem trgu zbrali na že četrtem Shodu za znanost. "Ne bomo dovolili degradacije slovenske znanosti v imenu zadoščanja interesov, ki niso povezani z razvojem znanosti v Sloveniji," poudarja članica organizacijskega odbora shoda in raziskovalka na ZRC SAZU Marina Lukšič Hacin.
Prihodnji teden se v slovenski prestolnici obeta že četrti Shod za znanost. Raziskovalci, pedagogi in znanstveniki bodo v sredo ob 14. uri na Kongresnem trgu opozorili na drobljenje slovenskega visokošolskega in raziskovalnega prostora ter nedavne vladne odločitve o ustanavljanju novih javnih raziskovalnih zavodov, ki so odprle množico vprašanj.
“Ob istem času bo v državnem zboru potekala razprava o ustanavljanju javnega raziskovalnega zavoda po alternativnih postopkih, ki so drugačni od teh, ki so v slovenskem znanstvenem prostoru običajno veljali,” je za N1 opisala članica organizacijskega odbora Shoda za znanost in raziskovalka na ZRC SAZU Marina Lukšič Hacin.
Kot smo poročali, so poslanci pred dvema tednoma zagotovili sto tisoč evrov letnega proračunskega denarja Pomurski akademsko-znanstveni uniji. Prejšnji teden je vlada ustanovila nov javni raziskovalni zavod Rudolfovo Novo mesto, na poslanskih mizah pa je obravnava odloka, s katerim bi novomeško fakulteto za industrijski inženiring (FINI) preoblikovali iz zasebnega v javni zavod. Predlagatelji preoblikovanje FINI vidijo kot “pomemben korak v smeri ustanavljanja četrte javne univerze” s sedežem v Novem mestu, namero o ustanovitvi katere je vlada sprejela konec avgusta lani.
“Pristojno ministrstvo, vlada in vladajoča ekipa sledijo napačnim, celo škodljivim razmišljanjem, da bomo z drobljenjem visokošolskega in raziskovalnega prostora v Sloveniji dvigovali njegovo kvaliteto,” pravi rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič, ki poudarja, da je Slovenija še vedno tista članica Evropske unije (EU), ki v znanost in razvoj vlaga najmanj. “Pri tem se sprašujemo, ali pri delitvi že tako majhnih sredstev v Sloveniji ravnamo racionalno? Obstoječe univerze in inštituti ne nasprotujemo regionalizaciji. Nasprotno, prepričani smo, da je potreben enakomeren razvoj celotne Slovenije in da moramo vsi prispevati k zmanjševanju razlik med regijami. Vendar pa se sprašujemo, ali je način, ki ga je v zadnjih tednih in dneh pokazala slovenska vlada, res tisto, kar bo spodbudilo nadaljnji razvoj naše države,” se sprašuje Majdič.
Rektor Univerze v Ljubljani poudarja, da imajo že obstoječi javni zavodi številne težave zaradi nezadostnega financiranja. “Stare zgradbe, ki so tudi energetsko neučinkovite, pomanjkanje investicij v opremo, na številnih področjih imamo težave pri pridobivanju mladih raziskovalcev zaradi nekonkurenčnih plačil. Podobne težave imamo tudi v strokovnih službah, kjer zaradi nestimulativnega plačnega okolja težko pridobivamo informatike, finančnike, pravnike – vse, kar potrebujemo za svoje delovanje,” poudarja Majdič.
Strateški dokumenti brez novih ustanov
Dodaja, da sta bila pri nas pred kratkim sprejeta dva ključna dokumenta: raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije ter nacionalni program visokega šolstva. Oba zastavljata obdobje do leta 2030, nobeden od njiju pa ne predvideva ustanavljanja novih javnih univerz in raziskovalnih inštitutov. “Ravno nasprotno, v dokumentu o raziskovalni in inovacijski strategiji piše, da je potrebna konsolidacija raziskovalnega prostora,” poudarja Majdič. “V nasprotju s tem smo v zadnjih tednih priča ustanavljanju različnih novih javnih zavodov, po naših informacijah brez pravih strokovnih utemeljitev, brez neodvisnih analiz o vrednosti takšnih novih zavodov in brez ocene njihovega predhodnega dela, čemur smo sicer podvrženi vsi obstoječi javni zavodi,” dodaja.
S Shodom za znanost prihodnji teden zato želijo “opozoriti trenutne nosilce odločanja, da se ustavijo, zamislijo in odločijo o vprašanju, kakšna naj bi bila naša družba v prihodnje, če bodo resnično implementirali svoja razmišljanja in na ta način finančno ošibili že tako finančno šibko znanost,” poudarja Marina Lukšič Hacin. “Znanstveniki ne bomo dovolili degradacije slovenske znanosti v imenu zadoščanja nekih interesov, ki niso povezani z razvojem znanosti v Sloveniji,” dodaja.
Na vprašanje o tem, kaj še lahko naredijo, da bi opozorili na stanje v visokem šolstvu, Lukšič Hacin omeni presojo postopkov, ki potekajo, pa tudi možnost naknadnih presoj o znanstvenoraziskovalni odličnosti novoustanovljenih ustanov.
“Razen javnega pritiska ne vidimo drugih vzvodov,” pa odgovarja rektor ljubljanske univerze Majdič. “Ves čas smo v stikih z ministrstvom, sam sem imel dvakrat tudi srečanje s predsednikom vlade in nikoli nismo govorili o tem. Dogajanje v zadnjem tednu nas je zato zelo presenetilo,” dodaja.
Rektor Majdič razloge za ustanavljanje novih zavodov išče v novem zakonu o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki se je začel uporabljati januarja letos. Ta namreč namenja en odstotek bruto domačega proizvoda (BDP) javnih sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost z rastjo 0,08 odstotka BDP na letni ravni, kar je bil za znanstveno in raziskovalno skupnost velik dosežek. “Verjetno je bilo s tem zakonom videno, da so na voljo dodatna sredstva in da se lahko ta sredstva dajo tudi v nove zavode,” je pojasnil za N1.
Dolga pot do enega odstotka
“Bojim se, da od začetka leta, ko smo se s predstavniki ministrstva skupno veselili tega dosežka, nismo imeli povsem enakih namenov v mislih,” poudarja rektor Univerze v Novi Gorici Boštjan Golob. Predvsem meni, da je nedorečeno, kolikšen del teh povečanih sredstev bo šel v namene stabilnega financiranja institucij, ki so sicer prejemniki tega financiranja.
Tudi Lukšič Hacin poudarja, da je bila pot do enega odstotka proračunskih sredstev za znanost dolga in zelo težka, zato se ji zdi nesprejemljivo, da se na novo pridobljena proračunska sredstva dodeljujejo ustanovam, za katere ni znano, ali zadoščajo zakonodaji in izpolnjujejo kriterije odličnosti, ki jih morajo izpolnjevati že obstoječi zavodi oziroma skupine.
“Prepričani smo, da velika večina tistih, ki so se udeležili naših shodov, ne nasprotujejo novim javnim raziskovalnim zavodom in ustanovam. Ne moremo pa pristati na to, da ti nastajajo kot posledica zgolj in le političnih odločitev, brez predhodne širše strokovne presoje in podvrženosti istim kriterijem odličnosti,” dodaja Lukšič Hacin.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje