V Združenju ravnateljev in pomočnikov ravnateljev imajo do predlaganih rešitev v osnutku nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023-2033 mešana mnenja. Podpirajo tako upoštevanje dosežkov nacionalnega preverjanja znanja kot eno izmed meril za vpis v srednjo šolo kot tudi uvedbo obveznega učenja tujega jezika v prvem razredu. Večina članov združenja medtem odločno nasprotuje uvedbi obveznega pouka drugega tujega jezika v zadnji triadi. V združenju so si sicer prizadevali, da bi se povečalo število obveznih ur pouka športa, a njihove želje niso bile uslišane.
V Združenju ravnateljev in pomočnikov ravnateljev predlagane rešitve v osnutku nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023-2033 ocenjujejo kot večinoma predhodno prediskutirane in že implementirane v predlog novele zakona o osnovni šoli.
V združenju podpirajo tako upoštevanje dosežkov nacionalnega preverjanja znanja kot eno izmed meril, kadar bo potrebna omejitev vpisa v programih srednješolskega izobraževanja, kot tudi uvedbo tujega jezika v prvi razred osnovne šole kot obvezni predmet, je v odzivu za STA zapisala ravnateljica in predsednica združenja Mojca Mihelič.
Izpostavila je, da medtem večina članov združenja, ne pa vsi, odločno nasprotuje uvedbi obveznega pouka drugega tujega jezika v zadnji triadi. Ta že sedaj poteka kot izbirni predmet in v združenju menijo, da je taka ureditev edino primerna. “Kot mi je znano, je taka tudi naravnanost Zveze aktivov svetov staršev Slovenije,” je zapisala.
Presenečeni so bili nad predlogom o dodatni uri predmeta domovinska in državljanska kultura in etika v 7. razredu ter novemu obveznemu predmetu računalništvo v 5. in 6. razredu osnovne šole. Oboje po navedbah Mihelič načeloma podpirajo, če le ne bo šlo na račun zmanjšanja števila obveznih ur predmetov, kot so tehnika in tehnologija, glasbena in likovna umetnost in pouk športa v vseh oblikah.
V združenju so si namreč prizadevali, da bi se povečalo število obveznih ur pouka športa, kar pa se snovalcem osnutka nacionalnega programa očitno “ne zdi potrebno”, je zapisala.
Mihalič je v odzivu izrazila ogorčenje tudi nad načinom predstavitve osnutka programa, saj so bili nanjo povabljeni zgolj mediji, strokovna javnost pa o njej ni bila obveščena, niti niso bili predhodno celostno seznanjeni s posameznimi segmenti. “Sklepam lahko, da smo šolniki za ministrstvo kot stroka nepomembni oziroma smo zanje zgolj izvajalci tistega, kar si zamislijo v pisarnah,” je zaključila.
Do programa je bil danes kritičen tudi glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) Branimir Štrukelj. Med drugim je opozoril, da predlog ne naslavlja bistvenih vprašanj, med njimi tega, ali je izobraževalni sistem še skladen s tehnološkimi spremembami zadnjih 30 let. Ob robu izjave o Svizovi peticiji proti združevanju ljubljanskih vrtcev je poudaril, da se danes porajajo tudi okoljska vprašanja, ki bi jih morali otroci že od malega razumeti, ki pa niso poglobljeno in ustrezno naslovljena v izobraževalnem sistemu.
Sprašuje se tudi, kako izvesti digitalizacijo, ki jo predvideva uvedba obveznega predmeta računalništva v 5. in 6. razredu osnovne šole.
V osnutku nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023-2033 je opredeljenih 21 strateških ciljev in 284 ukrepov na šestih področjih. Ukrepi segajo od predšolske vzgoje do izobraževanja odraslih, nekateri so bolj vsebinski, drugi bolj organizacijski, pa tudi takšni, ki trenutno niso izvedljivi, so v torek na predstavitvi osnutka dokumenta pojasnili v strokovni skupini.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje