Predsednik državnozborske preiskovalne komisije, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v policijo, Aleš Rezar je dejal, da bo komisija marca izvedla soočenje direktorjev NPU in Sove – Darka Muženiča in Joška Kadivnika. Na eni od prihajajočih sej bodo zaslišali tudi premierja Roberta Goloba, točnega datuma zaslišanja predsednika vlade sicer še nima. Vzporedno bo komisija preiskovala tudi zlorabe, ki so se dogajale na uradu za preprečevanje pranja denarja v mandatu prejšnje vlade Janeza Janše.
Državnozborska preiskovalna komisija, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v delo policije, bo po besedah novega predsednika komisije Aleša Rezarja marca izvedla soočenje direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darka Muženiča in direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Joška Kadivnika.
Soočenje Muženiča in Kadivnika je preiskovalni komisiji predlagala Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), saj se dejstva, ki sta jih Muženič in Kadivnik o zamiku aretacije ruskih vohunov podala na seji Knovsa konec oktobra, “niso skladala”.
Rezar je dejal, da so se člani preiskovalne komisije na današnji seji dogovorili tudi o nadaljnjem delu v prihodnjih mesecih, in dodal: “Z vso vnemo nadaljujemo preiskavo domnevne zlorabe urada za preprečevanje pranja denarja kakor tudi domnevno politično vmešavanje v delo policije.”
Preiskovalna komisija bo po Rezarjevih besedah preiskave domnevne zlorabe urada za preprečevanja denarja in političnega vmešavanja v delo policije “vodila vzporedno” in skladno z načrtom, ki ga je zasnoval že njegov predhodnik na čelu komisije Miha Lamut.
Ob tem je dejal, da bo kmalu na zaslišanje vabljen tudi premier Robert Golob, ki se že od konca leta 2022 sooča z očitki političnih pritiskov na kadrovanje v policiji. Rezar točnega datuma zaslišanja še ni razkril, zavrnil pa je navedbe in očitke, da z zaslišanjem premierja Goloba zavlačuje.
Kot je poudaril, ima komisija terminski plan dela z namenom, zaslišanje Goloba in njegovega nekdanjega neformalnega svetovalca za varnost Miloša Milovića pa da na tej točki “ne bo obrodilo popolnoma nobenih sadov”. Delo preiskovalne komisije se namreč več tednov ni premaknilo s točke ugotavljanja, ali je nekdanji predsednik komisije prekoračil svoja pooblastila. “Če je bila v začetnem delu preiskave ugotovljena neka neskladnost, je treba najprej to razrešiti, ne pa da se nadaljuje gonja iz dveh domnevno spornih prič,” je sklenil Rezar.
Rezar: Moj predhodnik Miha Lamut ni presegel pooblastil
Člani preiskovalne komisije so se na današnji seji seznanili tudi z mnenjem državnozborske zakonodajnopravne službe, ki je ugotovila, da nekdanji predsednik Miha Lamut (Svoboda) ni kršil oziroma presegel pooblastil, ko je direktorju Sove Jošku Kadivniku dovolil vpogled v dokumenta z zaprtega dela pričanja nekdanje ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar in nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava.
Lamut je bil zlasti potem deležen ostrih kritik opozicije, nezadovoljstvo z njegovim delom pa je bilo zaznati tudi v delu koalicije. Kadivnik je namreč na seznamu prihodnjih prič komisije in v njeno dokumentacijo torej ne bi smel vpogledati.
Lamut je nato konec januarja nepreklicno odstopil. Kot razlog je navedel poslabšanje zdravstvenega stanja.
Po besedah Rezarja je po mnenju zakonodajnopravne službe jasno, da je nekdanji predsednik komisije ravnal zakonito in skladno s pristojnostmi, predvsem pa “ni zlorabil funkcije, kot se je želelo javnosti prikazati”. “Upam, da se na tem mestu politična gonja, ki je bila neupravičeno sprožena zoper njega, konča,” je bil oster. Prepričan je tudi, da se je Lamuta osebno diskreditiralo z namenom spodkopavanja legitimnosti preiskovalne komisije v času, ko se je Lamut soočal z zdravstvenimi težavami.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje