Člani komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb so se danes ukvarjali z vprašanjem, ali je premier Robert Golob res vplival na zamik aretacije ruskih vohunov v Sloveniji. Poslanci so ugotovili, da je do zamika pri prijetju res prišlo. Vendar pa ni jasno, kdo ga je zahteval, je po seji povedal predsednik Komisije Janez Žakelj. Zato bodo na sejo Knovsa povabili tudi Goloba.
Člani parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) so danes na dveh sejah obravnavali aretacijo ruskih vohunov v Sloveniji in navedbe, da naj bi predsednik vlade Robert Golob vplival na datum njunega prijetja. To naj bi na zaprtem delu seje komisije, ki preiskuje sume nedopustnega vmešavanja v delo policije, razkrila nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in bivši v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav.
Na prvi današnji seji Knovsa sta profesor z ljubljanske pravne fakultete dr. Rajko Pirnat in strokovnjak za policijsko dejavnost dr. Miroslav Žaberl pojasnila linije poveljevanja in morebitne zakonite razloge za zamik aretacije ruskih vohunov. Bobnar in Lindav pa sta pred člani Knovsa ponovila, kar sta oktobra povedala pred preiskovalno komisijo, je razložil predsednik Knovsa Janez Žakelj, ki prihaja iz vrst NSi.
“Strokovnjake smo na sejo poklicali, da pojasnijo tisto, kar se ob prejšnjih zaslišanjih ni ujemalo,” je rekel. Do neujemanja naj bi prišlo pri informacijah, ki sta jih na oktobrski nujni seji Knovsa navedla direktor Slovenske obveščevalno-varnostne službe (Sova) Joško Kadivnik in direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Muženič.
“Znano je, da je do zamika pri aretaciji ruskih vohunov prišlo,” je poudaril Žakelj. Komisija je ob tem ugotovila, da je bila policija pripravljena aretacijo izvesti na prvi možni termin v odredbi sodišča, torej 28. novembra lani. Kadivnik trdi, da je zamik aretacije na 5. december zahteval sam, Bobnar in Lindav pa sta vztrajala pri tem, da ga je zahteval Golob. Žakelj je poudaril, da Kadivnik na seji Knovsa ni pričal pod prisego, Bobnar in Lindav pa na oktobrski seji preiskovalne komisije sta. Kar po njegovih besedah pomeni, da sta se kot pravnika zavedala posledic morebitnega krivega pričanja.
Žakelj je ponovil, da je Kadivnik za zamik prijetja ruskih vohunov navedel strokovni razlog, češ da bi lahko zaradi njune aretacije tuje obveščevalne službe vplivale na potek drugega kroga lokalnih volitev in na trojni referendum. Pri tem pa se je vprašal, kako bi lahko prijetje, če bi se zgodilo na prvi možni datum, vplivalo na referendum, ki se je zgodil dan prej. Prav tako ne vidi razloga, da bi tuje obveščevalne službe zanimale lokalne volitve v Sloveniji.
Po njegovih besedah je, če je Golob vplival na potek aretacije, vsekakor šlo za kaznivo dejanje, saj predsednik vlade po zakonu ne more vplivati na delo obveščevalno-varnostnih služb.
“Vprašanje ostaja, ali je zamik aretacije zahteval predsednik vlade ali direktor Sove,” je poudaril Žakelj. Da bi razrešili to vprašanje, so člani Knovsa sklenili, da bodo na nadaljevanje seje povabili tudi Goloba. Že po oktobrski seji pa je Knovs predlagal preiskovalni komisiji, ki sta ji Bobnar in Lindav razkrila informacije o domnevnem zamiku aretacije ruskih vohunov, naj sooči Kadivnika in Muženiča, ki sta v zvezi s tem navajala različne podatke. Knovs namreč soočenj ne more izvajati.
Sova: Po aretaciji smo o vsem obvestili tudi Goloba, Bobnar in Knovs
Popoldne so se na dogajanje odzvali tudi v Sovi. Kot so zapisali, je direktor Kadivnik o omenjeni zadevi vsa dejstva in podatke predstavil že na seji Knovsa 26. oktobra. “Agencija teh podatkov javno ne more podrobneje pojasnjevati, saj so tajni v skladu z zakonom o tajnih podatkih, v zadevi pa še poteka kazenski postopek.”
Ob tem je Sova dodatno pojasnila, da “je takoj po prijetju 5. decembra 2022 o vseh podrobnih ugotovitvah v zadevi in možnih posledičnih tveganjih pisno obvestila zakonsko določene prejemnike informacij agencije, med njimi predsednika vlade, Knovs in tudi tedanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar.
“Agencija pričakuje, da so vsi tajni podatki agencije obravnavani v skladu s predpisi s področja varovanja tajnih podatkov, torej, da osebe, ki so se v okviru dela s tajnimi podatki seznanile, slednje uporabljajo le za izvajanje svojih nalog ali funkcije oziroma le v primeru, ko so na zahtevo pristojnih organov razrešene dolžnosti varovanja tajnosti podatka s strani predstojnika organa, ki je podatkom določil stopnjo tajnosti.”
Žakelj je danes poudaril, da so se v medijih pojavile napačne informacije, da je Lindav prosil za odvezo molčečnosti. Zanjo je v resnici za Lindava prosil Knovs, vendar je ni dobil. “To kaže na to, da nekdo želi kakšno stvar prikriti,” je sklepal.
Sova pa je v popoldanskem sporočilu pojasnila, da ne Bobnar ne Lindav za pričanje na oktobrski seji preiskovalne komisije nista zaprosila za odvezo molčečnosti. So pa potrdili Žakljeve navedbe, da je takšno zaprosilo za Lindava podal Knovs in jo naslovil na generalnega direktorja policije. Ta pa je zaprosilo odstopil Sovi, “saj je tajnost podatkom določila pooblaščena oseba Sove. Po proučitvi zaprosila je agencija odločila, da se Boštjana Lindava, zaradi kazenskega postopka, ki trenutno poteka, ne razreši dolžnosti varovanja tajnosti podatkov, ki jim je bila tajnost določena v agenciji. O podatkih Sove, ki se nanašajo na opredeljeno vsebino, pa lahko vsa morebitna pojasnila poda predstojnik agencije oziroma od njega pooblaščena oseba,” so še zapisali na Sovi.
Navedbe Žaklja pa so očitno vznemirile člana Knovsa iz vrst Golobove Svobode Teodorja Uraniča. Kot je dejal, je sam od seje pričakoval dokaze, a lahko po njej mirno reče, da je šlo le za “halucinacije”. “To ni nič drugega kot eklatantno izkoriščanje Knovsa. Izkorišča ga NSi za odvračanje pozornosti od afere Dars,” je dejal Uranič. Ob tem je izrazil obžalovanje, da NSi za nabiranje političnih točk izkorišča nacionalno varnost. “To je nedopustno in me zanima, kako na to gledajo naši zavezniki, med drugim v zvezi Nato,” je bil oster.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje