Potem ko je Rusija odstopila od sporazuma o izvozu žita, je danes ponoči napadla pristanišče v Odesi, kjer so med drugim terminali, ki so bili ključni v izvajanju dogovora o izvozu žita med Rusijo in Ukrajino. Slovenija medtem Rusijo poziva k ponovnemu pristopu k sporazumu, suspenz katerega bo imela posledice za najbolj ranljive v Afriki. Rusija medtem odpravlja tudi varnostna jamstva za plovbo tovornih ladij po Črnem morju.
V valu ruskih napadov z droni in raketami je bila ponoči poškodovana pristaniška infrastruktura v Odesi na jugu Ukrajine, so sporočile ukrajinske oblasti. Tarča ruskega napada je bil tudi Mikolajiv.
V pristanišču so med drugim tudi terminali, ki so bili ključni v izvajanju dogovora o izvozu žita med Rusijo in Ukrajino, ki se je v ponedeljek iztekel. Rusija je ob tem do nadaljnjega odstopila od sporazuma o izvozu žita prek Črnega morja.
Moskva je pojasnila, da je pripravljena obnoviti sodelovanje, takoj ko bodo izpolnjeni zahtevani pogoji. Ti med drugim vključujejo odpravo ovir za izvoz ruskega žita in gnojil ter ponovno vzpostavitev ruskega izvoza amonijaka.
Poškodbe na pristaniški infrastrukturi in zasebnih domovih
Kot je sporočila ukrajinska vojska, je zračna obramba uničila šest raket kalibr, ki so jih izstrelili s Črnega morja. Uničili so tudi 21 dronov šahed iranske izdelave, so navedli in pojasnili, da so razbitine žal poškodovale poslopja v pristanišču in več zasebnih domov.
Natančne lokacije niso navedli, so pa dodali, da je bil na svojem domu poškodovan tudi starejši moški, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Napad na Odeso je potrdila tudi ruska vojska in ga označila za povračilni ukrep. Ciljala naj bi namreč izključno objekte, kjer naj bi načrtovali napad na krimski most.
V Odesi pomembni pristaniški terminali za izvoz žita
V Odesi na jugu Ukrajine se nahajajo pristaniški terminali, ki so bili pomembni tudi pri izvajanju dogovora o izvozu ukrajinskega žita med Moskvo in Kijevom.
Ta je po ruski invaziji februarja lani in blokadi ukrajinskih črnomorskih pristanišč lansko poletje omogočil izvoz žita iz Ukrajine.
A dogovor se je v ponedeljek iztekel, Rusija pa ni pristala na podaljšanje, ker da med drugim niso bila upoštevana določila o izvozu ruske hrane in gnojil.
Pozivi k ponovnemu pristopu k sporazumu
Odločitev Rusije o suspenzu mednarodnega sporazuma o izvozu ukrajinskega žita prek Črnega morja bo imela posledice za najbolj ranljive v Afriki, je danes na Twitterju opozorilo ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ). V luči tega je Moskvo pozvalo, naj v izogib poslabšanja prehranske varnosti spremeni svojo odločitev.
Ministrstvo je tudi spomnilo, da Slovenija aktivno prispeva k črnomorski pobudi z donacijo v višini enega milijona evrov. Prav tako pripravlja nov paket pomoči.
Ob tem je MZEZ retvital izjavo visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella, ki je v ponedeljek v imenu unije obsodil ruski odstop od sporazuma o izvozu žita. Opozoril je, da Rusija s tem ogroža svetovno prehransko varnost ter pozval k prekinitvi nezakonite blokade ukrajinskih pristanišč in svobodni plovbi po Črnem morju.
Rusija odpravlja varnostna jamstva za plovbo tovornih ladij po Črnem morju
Rusija z odstopom od sporazuma o izvozu žita odpravlja tudi varnostna jamstva za plovbo tovornih ladij po Črnem morju, je danes v pogovoru s turškim kolegom Hakanom Fidanom opozoril ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Dodal je še, da bo Moskva razpustila tudi skupni koordinacijski center v Istanbulu, ki je skrbel za inšpekcije in nadzor nad ladjami.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je pred tem opozoril, da brez ustreznih varnostnih jamstev obstajajo številna tveganja pri izvozu žita prek Črnega morja. S tem naj bi se odzval na izjave ukrajinskih oblasti, ki trdijo, da so pripravljene nadaljevati z izvozom žita kljub ruskemu odstopu od sporazuma.
Zavrnil je številne kritike na račun ruskega odstopa in poudaril, da je Moskva sodelovanje večkrat podaljšala kljub neupoštevanju ruskih pogojev. Prav tako je Kijev obtožil, da transportne poti v Črnem morju pogosto uporablja tudi za vojne namene, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Potrdil je, da bo Rusija spoštovala obljubo predsednika Vladimirja Putina in brezplačno dobavljala žito afriškim državam, ki ga najbolj potrebujejo. “Smo v stiku z afriškimi partnerji, a na našo skupno žalost govorimo o precej majhnih količinah,” je opozoril Peskov. Naznanil je, da bodo prihodnji teden o tem razpravljali na rusko-afriškem vrhu v Sankt Peterburgu.
Kljub vsemu je še dodal, da v Rusiji cenijo delo generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa. Po njegovih besedah je namreč Guterres skušal evropske države prepričati, naj upoštevajo ruske pogoje za podaljšanje sporazuma, a je bil pri tem neuspešen.
Sporazum ključnega pomena za izvoz ukrajinskega žita
Sporazum je bil sicer ključnega pomena za zagotavljanje izvoza ukrajinskega žita na svetovne trge in pomoč ranljivemu prebivalstvu v stiski. Omogočil je varen izvoz skoraj 33 milijonov ton žita in živil v 45 držav z več kot tisoč plovili.
To vključuje 725.000 ton žita, odpremljenih z ladjami, ki jih je zakupil Svetovni program za hrano (WFP) v podporo svojim humanitarnim operacijam v Afganistanu, Etiopiji, Keniji, Sudanu, Somaliji in Jemnu, je pojasnil Borrell.
“Vse to je zdaj ogroženo. Rusija še naprej uporablja hrano kot orožje in z odstopom od sporazuma blokira eno od glavnih izvoznih poti žita,” je opozoril in Moskvi pripisal odgovornost tako za motnje pri dobavi žita po vsem svetu kot naraščajoče svetovne cene hrane.
V luči tega v Bruslju pozivajo Rusijo, naj ponovno razmisli o svoji odločitvi in nadaljuje z izvajanjem črnomorske pobude. Unija bo medtem še naprej podpirala vsa prizadevanja za obnovitev izvajanja sporazuma.
Ukrajinske sile sestrelile večino ruskih dronov
Glede na navedbe ukrajinskih letalskih sil so ponoči skupno sestrelili 31 od 36 dronov, ki jih je nad državo poslala Rusija.
V novih napadih je bilo zadeto tudi “industrijsko poslopje” v mestu Mikolajiv na jugu države, je sporočil lokalni guverner Vitalij Kim. Izbruhnil je požar, žrtev pa ni bilo.
Mikolajiv leži ob Črnem morju, okoli 170 kilometrov od Krima. Ruska vojska ga je od začetka invazije februarja lani že večkrat obstreljevala.
Alarmi, ki opozarjajo na nevarnost zračnih napadov, so se sicer poleg Odese in Mikolajiva ponoči med drugim oglasili tudi v Hersonu, Zaporožju, Donecku, Harkovu in Dnipropetrovsku, še piše AFP.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
