Velikanski izbruh sončeve plazme se je zgodil pred štirimi dnevi, dosegel pa nas bo danes. Sončna nevihta, kot izbruh tudi imenujejo, lahko povzroči motnje v telekomunikacijah.
Tokratna sončna nevihta je nekaj posebnega. Strokovnjaki jo imenujejo kanibalska, ker gre pravzaprav za dva izbruha. Prvemu, šibkejšemu, sledi drugi, hitrejši, ki prvega dohiti in zajame, oba izbruha pa se združita v ogromen val plazme.
V petek, 14. julija, je namreč Sonce iz sorazmerno majhne sončeve pege z oznako AR3370 imelo “temen” izbruh, ki je ostal skoraj neopažen. Temen je, ker je vseboval nenavadno “hladno” plazmo, ki je bila v primerjavi z razžarjeno sončevo površino v infrardeči svetlobi videti kot temna – čeprav je v resnici imela še vedno zelo visoko temperaturo. Dan kasneje se je zgodil še močnejši izbruh, tokrat iz večje sončeve pege, označene kot AR3363. Simulacija ameriškega Centra za napovedovanje vesoljskega vremena pri Nacionalni upravi za oceane in atmosfero (NOAA) je takrat pokazala, da bo druga nevihta dohitela prvo in oblikovala tako imenovani kanibalski oblak, ki bo zelo verjetno Zemljo zadel 18. julija.
Sončne nevihte ali sončni veter so hitro premikajoči se oblaki magnetizirane plazme in sončnega sevanja, ki jih občasno vrže v vesolje skupaj s sončnimi izbruhi – močnimi eksplozijami na površini Sonca, ki so videti kot podkvaste zanke v bližini sončevih peg. Če te nevihte trčijo v Zemljo, lahko povzročijo geomagnetne nevihte – motnje v magnetnem polju našega planeta, te pa lahko povzročijo motnje v telekomunikacijah, pa tudi pojave polarnega sija (avrore) veliko dlje od Zemljinih magnetnih polov kot običajno.
Kanibalske sončne nevihte so redek pojav, saj zahtevajo dva zaporedna izbruha, ki sta popolnoma poravnana in potujeta z določeno hitrostjo. Toda v zadnjih letih so jih že večkrat opazili, poroča spletna stran livescience.com. Verjetnejše postanejo med sončnim maksimumom, kaotičnim vrhom približno 11-letnega sončnega cikla. V tem času se število sončevih peg in sončnih izbruhov močno poveča, saj postaja sončevo magnetno polje vse bolj nestabilno.
Zemljo je letos zadelo že pet geomagnetnih neviht, vključno z najmočnejšo nevihto v zadnjih več kot šestih letih. Te nevihte so pregrele termosfero – drugo najvišjo plast Zemljinega ozračja – na najvišjo temperaturo v več kot 20 letih, poroča livescience.com.
Leta 2022 je geomagnetna nevihta, ki jo je sprožil velik izbruh sončnega sevanja, onesposobila 40 takrat na novo izstreljenih satelitov podjetja SpaceX.
Naslednji sončni maksimum naj bi se začel leta 2025, vendar nekateri znanstveniki napovedujejo, da bi se lahko zgodil že prej in da bo močnejši od pričakovanega. To predvidevajo na podlagi naraščanja števila sončnih peg, ki je junija letos doseglo največje število v skoraj 21 letih. Poleg tega tudi redki pojavi, kot so kanibalske sončne nevihte, nakazujejo, da se sončni maksimum hitro približuje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!