SDS ponovno z največ svetniki, hladen tuš za Svobodo in Resnico

Kdo so največji zmagovalci in poraženci nedeljskih lokalnih volitev? V mnogih občinah so se kandidati razveselili zmage že v prvem krogu, v nekaterih bo za odločitev o tem, kdo bo župan, potreben drugi krog volitev. Čeprav lokalnim volitvam pogovorno rečemo pogosto kar županske volitve, pa so volilke in volilci volili tudi predstavnike v mestne in občinske svete. Poleg nekaterih presenečenj pri izvolitvi županov je do preobratov prišlo tudi pri sestavi svetnikov v mestih in občinah. Preverili smo najzanimivejše statistične podatke o tokratnih lokalnih volitvah.
Volilna udeležba je bila nekaj več kot 53-odstotna, kar predstavlja najvišjo udeležbo v prvem krogu lokalnih volitev po letu 2006. Za primerjavo velja spomniti, da se je pred štirimi leti prvega kroga volitev udeležilo dobrih 47 odstotkov volilcev, končna volilna udeležba obeh krogov pa je znašala 42,12 odstotka.
Kot kaže, je bila volilna udeležba na lokalnih volitvah nekoliko višja, vendar pa še vedno kar precej nižja kot na letošnjih državnozborskih volitvah 22. marca, ko se je na volišča odpravilo okoli 70 odstotkov volilnih upravičencev. Tudi referendumsko nedeljo 11. oktobra je bila volilna udeležba nekoliko višja kot na tokratnih lokalnih volitvah, saj je bila skoraj 55-odstotna.
SDS osvojila največ svetniških mandatov in 10 županov
V bitki za prevlado v lokalnih svetih je SDS potrdila status absolutne zmagovalke. Največja koalicijska stranka je na terenu namreč še dodatno utrdila svoj položaj in z zavidljivimi 666 osvojenimi mandati (571 iz večjih in 95 iz manjših občin) krepko presegla svoj zmagovalni rezultat z zadnjih volitev, ko je zbrala 583 mandatov. Še posebej izrazita je njena rast v večjih mestih in občinah, kjer je podpora njenim listam z dobrih 15 odstotkov v letu 2022 poskočila na letošnjih 17,69 odstotka.
Da je bil prvi krog lokalnih volitev za SDS zelo uspešen, pa dokazuje tudi število županov iz te stranke – z desetimi izvoljenimi je namreč ohranila primat najuspešnejše parlamentarne stranke. Vendar pa največja vladna stranka ne bo imela svojega župana v nobeni od 12 mestnih občin po državi. Z rezultatom stranke na volitvah je bil zadovoljen tudi predsednik SDS in premier Janez Janša.
Ob tem je seveda treba poudariti, da so bili tudi tokrat v bitki za županski stolček najuspešnejši tisti kandidati, ki so na volitvah nastopili s podporo in volilk in volilcev.

Svoboda izgubila skoraj 150 svetnikov, Resnica ostala le z enim
Na drugi strani je največja opozicijska stranka Gibanje Svoboda v primerjavi z volitvami pred štirimi leti zabeležila kar precejšen padec podpore na lokalni ravni. Leta 2022 je takrat kot največja stranka vladne koalicije v večjih občinah, kjer se glasuje za strankarske liste, prejela 15,61 odstotka glasov in si po vsej državi zagotovila skupno 415 svetniških mest. Na tokratnih volitvah je njena podpora pri glasovanju za liste padla na 9,95 odstotka. Končno število vseh osvojenih mandatov se je zmanjšalo na 266, kar pomeni, da je stranka izgubila 149 svetniških mest.
Zelo hladen tuš je na letošnjih lokalnih volitvah doživela tudi stranka Resnica, ki se ji je letos prvič uspelo prebiti v državni zbor. Resnica sicer uradno ni del vladajoče koalicije, vendar s koalicijo sodeluje praktično pri vseh glasovanjih v državnem zboru, predsednik stranke Zoran Stevanović pa je po dogovoru s koalicijo postal tudi predsednik državnega zbora. Če je stranka leta 2022 za svoje liste zbrala 0,87 odstotka vseh oddanih glasov in si zagotovila osem svetniških mandatov, je njen delež glasov tokrat padel na 0,54 odstotka, s čimer je Resnica na ravni celotne države osvojila en sam svetniški mandat.
Del svetniških mest so izgubile tudi tradicionalne stranke. Nova Slovenija (NSi) je zbrala 278 mandatov, kar je osem manj kot na zadnjih volitvah. Socialni demokrati (SD) so s 302 zdrsnili na 271 mest, padec pa beleži tudi Slovenska ljudska stranka (SLS), ki je s prejšnjih 240 padla na 163 mandatov.
Na drugi strani pa je opozicijski Levici uspel zelo dober rezultat, saj je na ravni države glede na stanje izpred štirih let povečala število svetnikov – osvojila je 39 svetniških mest, kar je 16 več kot leta 2022. Tak skok je mogoče pripisati kandidaturi Luke Mesca za ljubljanskega župana, kjer je njegova Levica osvojila kar 10 svetniških mest v 45-članskem mestnem svetu. Prav zaradi dobrega rezultata Levice v Ljubljani bo v glavnem mestu prvič po letu 2002 potekal drugi krog volitev.
Mešan izkupiček za SD
Kot eno večjih presenečenj nedeljskega volilnega večera lahko označimo poraz aktualnega župana Kranja Matjaža Rakovca (SD), ki je pred štirimi leti prejel več kot 9.000 glasov, letos pa jih je ob višji volilni udeležbi zbral manj kot 4.000, in zasedel zgolj tretje mesto. Poraz Rakovca je zagotovo močan udarec za stranko SD, ki tako v Kranju izgublja županski položaj.
Socialni demokrati so bili neuspešni tudi v Radečah, ki so kar dve desetletji veljale za tradicionalno rdečo trdnjavo. Tako tam več ne bo župana iz vrst SD – od tam sicer prihaja tudi aktualni predsednik te stranke in nekdanji župan Radeč Matjaž Han. Ob izjemno visoki, več kot 72-odstotni volilni udeležbi, je novi župan Radeč postal Darjan Lipoglavšek za pičlih 100 glasov razlike.

SD je bila sicer na tokratnih županskih volitvah precej uspešnejša v tistih občinah, kjer je nastopila v koaliciji z Levico, na primer v Mariboru, kjer je Matevž Frangež prejel največ glasov in se bo v drugem krogu za županski stolček mesta ob Dravi pomeril z nestrankarskim kandidatom Borom Greinerjem.
Kje so bili izidi najtesnejši in kdo so rekorderji?
Letošnje volitve so prinesle tudi kar nekaj lokalnih rekordov in tesnih izidov. Že v prvem krogu je bilo izvoljenih 167 županov, kar je dva več kot leta 2022. Drugi krog se bo tako odvil v 45 občinah, kar je dve manj kot pred štirimi leti.
Kar petinštirideset županskih kandidatov je na volitvah zmagalo povsem brez konkurence, saj v svojih občinah niso imeli protikandidata. Med njimi kot velika posebnost izstopa Slovenj Gradec, ki je letos edina mestna občina, v kateri je bil župan brez protikandidatov.
Med zmagovalci izstopajo trije kandidati s podporo volivcev, ki so presegli zavidljivo mejo devetdesetih odstotkov glasov. To so Tomaž Žohar v Braslovčah z 91,34 odstotka, Marko Rakovnik v Lovrencu na Pohorju z 90,86 odstotka in Peter Ložar v Trzinu z 90,39 odstotka glasov.
Najtesnejše izide lokalnih volitev so letos zabeležili v Semiču, kjer je novi župan Rudi Kofalt zmagal za le 14 glasov razlike pred edinim protikandidatom Francijem Stariho. Izjemno tesno je bilo tudi v Oplotnici, kjer je Aleš Veber slavil z devetnajstimi glasovi prednosti pred Francijem Ribičem. Najnižji zmagovalni delež v prvem krogu pa je na Polzeli zbral Jože Kužnik, ki si je nov mandat zagotovil s 50,25 odstotka glasov podpore.
Med posebnimi dosežki je treba izpostaviti absolutna lokalna rekorderja, 74-letnega Franca Čebulja v Cerkljah na Gorenjskem in 63-letnega Matjaža Švagana v Zagorju ob Savi, ki sta si suvereno zagotovila že deveti zaporedni županski mandat. Osmi mandat pa sta osvojila Matic Tasič na Prevaljah in Stanko Ivanušič na Razkrižju.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje