Poslanci so zavrnili predlog opozicijske SDS, s katerim so želeli uvesti brezplačno prehrano v šoli. Kljub temu da je SDS še pred začetkom seje iskala podporo za svoj predlog, tega v koaliciji niso podprli, saj je vlada pripravila predlog interventnega zakona za tekoče šolsko leto. Konec avgusta je za enak predlog podpise v okviru kampanje Za otroke gre začel zbirati tudi Inštitut 8. marec.
S predlogom novele zakona o šolski prehrani pa so v največji opozicijski stranki predlagali brezplačno malico in kosilo za vse osnovnošolce in srednješolce, in sicer od 1. januarja 2024. Koalicija predloga ni podprla, ker je vlada že pripravila predlog interventnega zakona za tekoče šolsko leto, s katerim bo zajezila socialno stisko učencev, dijakov in študentov ter najprej zamrznila cene šolske prehrane in bivanja v dijaških in študentskih domovih. Ob današnjem glasovanju je za sklep, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, glasovalo 30, proti pa 48 poslancev.
SDS še pred sejo pozivala koalicijo, naj podpre njihov predlog
SDS je še pred začetkom seje pozval koalicijske poslance, naj predlogu brezplačne šolske prehrane namenijo svojo podporo. “Menimo, da si vsi naši otroci zaslužijo dva obroka dnevno, glede na to, da so šest do osem ur v šoli, in tudi zato, ker so otroci naše največje bogastvo,” je pojasnila Alenka Helbl. V petkovi razpravi na seji DZ se je pokazalo, da koalicija sicer podpira to idejo, a imajo določene pomisleke, med njimi, da je predlog zakona neusklajen, je dejala Helbl. “Tudi glede na to, da pač to vlaga SDS, očitno ta predlog danes pri glasovanju ne bo dobil podpore,” je ocenila. Ob tem je spomnila, da ima koalicija to zapisano v koalicijski pogodbi. Poudarila je, da ne gre za politične igrice, ampak za skrb za otroke. “Sploh v tem času, ko imajo starši veliko skrbi zaradi draginje,” je menila.
V Inštitutu 8. marec so konec avgusta sicer pripravili predloga zakonov o osnovni šoli in šolski prehrani, s katerima želijo vsem osnovnošolcem zagotoviti brezplačna kosila. Podpise za vložitev zbirajo v okviru kampanje Za otroke gre. Helbl meni, da je zbiranje podpisov inštituta “nepotrebno”, ker je podoben zakon na mizi poslancev že danes. Če bi koalicija pripravila svoj predlog, ga bodo v SDS podprli, če bodo videli, da je “takšen kot mora biti”, je še dejala.
Vodja poslanske skupine Matej Tašner Vatovec pa je opozoril, da sta predloga SDS in Inštituta 8. marec v svojih učinkih zelo različna. Po oceni Levice je model 8. marca boljši, ker šolsko prehrano opredeljuje kot javno službo. Šole bi torej bile obvezane zagotavljati brezplačno prehrano, ne na podlagi profitnega interesa. SDS predlaga, da se brezplačna prehrana v šolah določi kot pravica, ki jo potem lahko zagotavlja zasebnik, zunanji izvajalec ali šola sama. “To je lahko bolj problematično tudi z vidika dostopa in kakovosti hrane,” je pojasnil.
Dodal je še, da niso vse šole opremljene z jedilnicami in kuhinjami, zato bo moralo ministrstvo oz. šole to zagotoviti. “Kot razumem, je zelo jasen interes in želja s strani ministrstva in vlade, da se te stvari zaženejo,” je dejal. Meni pa, da bo potrebno neko vmesno časovno obdobje, da bo ta infrastruktura vzpostavljena. “Ko pa bo, pa menim, da bo to nek bistven korak k odpravi neenakosti,” je dejal.
Zavrnil je tudi očitke SDS, da njihovega predloga zakona ne sprejmejo samo zato, ker je prišel s strani SDS. “V naši poslanski skupini nikoli ne presojamo predlogov po tem, kdo jih vlaga,” je dejal.
Poslanci zavrnili tudi noveli s področja starševskega varstva in visokega šolstva
V SDS so želeli s predlogom novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih uvesti univerzalni otroški dodatek, ki ne bi bil več vezan na dohodke in premoženje družine. Trenutno stanje na področju otroških dodatkov je po njihovi oceni rezultat zgrešene družinske politike zadnjih več deset let. Otroški dodatki so izgubili svoj namen instrumenta družinske politike in postali le še ena vrsta socialne pomoči, poudarjajo.
Vlada ne podpira predloga, ker po njenem prepričanju poglablja družbene neenakosti in potiska revne ter marginalizirane družine še bolj na obrobje družbe. Z vlado so se v petkovi splošni razpravi strinjali tudi v poslanskih skupinah koalicije. Za sklep, da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, je tako danes glasovalo 31, proti pa 48 poslancev.
Predlagane dopolnitve zakona o visokem šolstvu, ki so jih vložili v NSi, pa bi omogočile ustanovitev in akreditacijo samostojnega visokošolskega zavoda za potrebe vojaškega izobraževanja. Vlada je predlogu nasprotovala, prav tako koalicijski poslanci, ki so v petek napovedali, da ga ne bodo podprli. Po njihovih besedah ustanovitev takšnega visokošolskega zavoda ne podpira niti stroka, ki svari pred rušenjem avtonomnosti visokega šolstva.
Da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, meni 48 poslancev, 31 pa jih je glasovalo za.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje