Danes sedimo bistveno več kot nekoč. Sedimo na delu, v šoli, doma ... Gre za tiho pandemijo, ki ob pomanjkanju fizične aktivnosti in vse hitrejšega življenjskega tempa vpliva na splošno zdravje populacije. Predolgo sedenje poleg vsem dobro znanih bolečin v vratu in križu lahko povzroča tudi bolezni srca in ožilja. Nekateri njegovo škodljivost primerjajo celo s kajenjem. Kako si lahko sami pomagamo pri blaženju negativnih posledic predolgega sedenja?
Študije kažejo, da nas sodoben način življenja ”potiska” v sedeč položaj. Po ocenah kar 75 odstotkov vseh zaposlenih v industrijsko razvitejših državah opravlja pretežno sedeče delo, navaja članek Sedenje (še) ni moj problem v znanstveni Reviji za zdravstvene vede. Sedečemu položaju pa so podrejeni ne zgolj zaposleni, temveč tudi otroci in mladostniki.
Ker večino življenja presedimo, lahko to pušča negativne posledice na naše splošno zdravje. Kot piše v omenjenem članku, v zadnjih 15 letih naraščajo dokazi, da je sedenje povezano z zgodnjo umrljivostjo, sladkorno boleznijo tipa 2, z rakavim, mišično-skeletnim obolenjem, debelostjo in depresivnostjo. V tujini pa se je v zadnjih letih popularizirala fraza, ki negativne posledice sedenja primerja celo s posledicami kajenja.
Da ima lahko sedenje tako kot kajenje negativne posledice, se strinja fizioterapevt Miha Raščan iz ordinacije Terapije FM. “Včasih so bili ljudje na splošno več fizično aktivni že zaradi dela na njivah, delovna mesta so bila bolj razgibana, danes pa težka fizična dela in dela v tovarnah vedno bolj zamenjujejo roboti, ki jih človek po večini nadzira v sedečem položaju. Še huje je med mladimi, ki jih okolje in družba ne spodbujata k aktivnostim na prostem. Spomnimo se, kako smo se včasih po šoli z vrstniki igrali na igrišču, danes pa se s tablico in telefonom sreča že skoraj vsak malček, da imajo starši ‘mir’, in tako se tradicija sedeče populacije začne,” je pojasnil za N1.
Vse pasti dolgotrajnega sedenja
Sedenju se ne moremo izogniti, a to lahko postane nevarno takrat, kadar v tem položaju preživimo več ur na dan oziroma več let. “Še huje pa je, če se po osemurnem sedečem delu vrnemo domov in se zaradi utrujenosti ponovno usedemo na kavč. Naše telo in mišice so narejeni z namenom gibanja, in ravno to je potrebno, da se izognemo bolečinam in tveganju za srčno-žilne bolezni,” je opozoril.
Dolgotrajno sedenje brez primerne telovadbe je tako po ocenah sogovornika privedlo do vse večjega dela populacije s prekomerno težo. “Takšni ljudje imajo poleg bolečin v vratu in križu še druge težave, ki jih tisti z normalno težo nimajo. Ljudje s prekomerno težo imajo še srčno-žilna obolenja, probleme s pritiskom, okornostjo telesa, hitro se zadihajo, ude pa imajo vedno otečene zaradi zastoja limf, ki uravnavajo tekočine in hormone v telesu. Pri mladostnikih, ki se ne ukvarjajo z nobenim športom, pa je posebej opaziti ‘sindrom slabe drže’, zlasti povešena ramena in vrat, veliko pa je tudi nepravilnosti hrbtenice, na primer skolioze, ki lahko v kasnejših letih privede do težav in nenehnih bolečin v hrbtenici,” je dodal.
Prekomerno sedenje po besedah fizioterapevta povzroča tudi številna neravnovesja. Telo namreč začne kompenzirati, saj so premalo aktivne mišice prešibke in namesto njih vlogo drže telesa prevzamejo vezi in ligamenti, ti pa sčasoma pod težo pritiska ne zmorejo telesa konstantno držati v ravnovesju. Posledica so obrabljene medvretenčne ploščice hrbtenice, ki delujejo kot amortizerji.
Dolgotrajno sedenje po navedbah Raščana privede tudi do zdrsa diska, ki povzroča pritisk na živec – največkrat v išiasni – ki oživčuje noge in po njih povzroča mravljinčenje. Druga najpogostejša težava so sključena ramena naprej, saj so prsne mišice preveč zakrčene, mišice med lopaticami pa prešibke. “Neravnovesje teh mišic povzroča bolečine v vratu in tenzijske glavobole, kar pomeni, da vas boli glava zaradi preveč zategnjenih vratnih mišic in v tem primeru nobena tableta proti glavobolu ne bo pomagala,” je še predstavil Raščan.
Vaje, ki pomagajo ublažiti bolečine po sedenju:
Kako si lahko pomagamo?
Čeprav se sedenju v vsakdanjem življenju v resnici ne moremo izogniti, bi bilo dovolj že, če bi zavestno skušali to aktivnost zmanjšati. “Če se želite spočiti, priporočam, da se raje uležete na bok ali hrbet, vendar pazite, da ležeči položaj ne bo sključen v ledvenem predelu. Križ si je vedno dobro podpreti z blazino, da si naredimo lepo krivino, tako nas med gledanjem televizije ali branjem knjige ne bo bolel.”
Pri sedenju pomagajo tudi pripomočki za bolj pravilno in ergonomsko sedenje, pa tudi raztezne vaje, ki jih lahko izvajate doma ali v službi. “Vaje pomagajo, če jih posameznik izvaja redno. Težava pa je predvsem v tem, saj ljudje mislijo, da bodo kratkotrajne vaje na dolgi rok obrodile sadove. Žal pa ni tako. Dokler boste delovali pretežno v sedečem položaju in imeli težave s hrbtom ali vratom, bo izvajanje vaj (v posnetku, op. a.) potrebno. Prav tako morate poskrbeti za bolj ergonomsko sedenje,” je še opozoril.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
