Zakaj večina Slovenk in Slovencev ne pozna svoje krvne skupine? Bi poznavanje tega podatka lahko koristilo zdravju? Pogovarjali smo se s prof. dr. Primožem Rožmanom, specialistom transfuzijske medicine z Zavoda RS za transfuzijsko medicino.
Vemo, koliko tehtamo, koliko merimo v višino, na kaj smo alergični, večina pa nas ne ve, katera je naša krvna skupina. Podatka o tem nimajo niti osebni zdravniki, čeprav bi se to nekaterim zdelo smiselno, saj imajo vpogled v našo zdravstveno zgodovino. Kot so za N1 pojasnili v Zdravstvenem domu Ljubljana, podatki o krvni skupini pacienta niso dostopni na njegovi zdravstveni kartici, poleg tega se krvna skupina ne vodi kot stalni podatek v povzetku podatkov o pacientu v centralnem registru podatkov.
Zakaj ne poznamo svoje krvne skupine?
Zakaj se krvne skupine ne obravnavajo kot eden osnovnih zdravstvenih podatkov, smo vprašali prof. dr. Primoža Rožmana, dr. med., specialista transfuzijske medicine z Zavoda RS za transfuzijsko medicino. Za N1 je pojasnil, da je podatek o tem v našem splošnem zdravstvenem kartonu popolnoma nekoristen in nepotreben, saj si z njim zdravniki in posamezniki ne morejo veliko pomagati. Krvna skupina je namreč pomembna zgolj v določenih primerih, in sicer pri nosečnosti, darovanju krvi ali transfuziji.
”Pri transfuziji ne verjamemo nobenim predhodno zapisanim podatkom ali papirjem, ki se navsezadnje lahko izgubijo, zamenjajo, pozabijo ali izbrišejo. Neposredno pred transfuzijo tako vedno določimo krvno skupino prejemniku krvi, za stoodstotno prepričanost pa opravimo še druge teste. Ta sistem je dokazan tako pri nas kot po svetu in gre za stalno prakso,” je dodal.
Pri transfuziji pa ni ključna le primarna krvna skupina, ki je lahko A, B, AB ali 0, temveč tudi krvni skupini RhD in Kell. Okrog 80 odstotkov ljudi ima namreč na svojih rdečih krvnih celicah oziroma eritrocitih antigen RhD – so torej RhD-pozitivni; 20 odstotkov ljudi pa tega antigena nima, so torej RhD-negativni. Ti ne smejo prejeti RhD-pozitivne krvi, ker razvijejo protitelesa proti antigenom RhD, ki hitro začnejo uničevati tuje transfundirane eritrocite. Podobno je z antigenom Kell, le da so drugačna razmerja in je le 10 odstotkov ljudi nosilcev tega antigena, 90 odstotkov pa ga nima, in zato ne smejo dobiti transfuzije Kell-pozitivne krvi. Zato je danes obvezno testiranje krvnih skupin AB0, RhD in Kell.
Podatek o pozitivnosti oziroma negativnosti krvne skupine RhD je poleg transfuzije še posebej pomemben pri nosečnicah. Nosečnica, ki je RhD-negativna, ima lahko plod, ki je antigene RhD podedoval od očeta in je zato RhD-pozitiven. Včasih med nosečnostjo se majhna količina plodove RhD-pozitivne krvi sprosti v materin obtok. V teh primerih lahko nosečnica ali porodnica začne tvoriti anti-RhD protitelesa, ki lahko prestopijo posteljico in okvarjajo (hemolizirajo) eritrocite RhD-pozitivnega ploda, kar imenujemo hemolitična bolezen ploda in novorojenčka. ”Do take senzibilizacije na antigene RhD največkrat pride ravno pri porodu, ko se posteljica trga. Takrat se velikokrat zgodi, da nekaj plodovih eritrocitov zaide v krvni obtok matere in jo senzibilizira,” je predstavil prof. dr. Rožman.
Ker lahko ta protitelesa povzročijo hujše zdravstvene težave v aktualni, še bolj pa v naslednji nosečnosti, je Slovenija že leta 1968 začela izvajati centralno voden program prenatalne zaščite, v okviru katerega vsem nosečnicam najprej določijo krvno skupino RhD.
”Če je mama RhD- negativna, se zaščita v zadnjem času izvaja tako, da že v 28. tednu nosečnosti prejme zaščitni imunoglobulin IgG anti-D, ki prepreči senzibilizacijo. Ob tem pa smo v zadnjem času razvili še posebne molekularne biološke metode, s katerimi že med nosečnostjo ugotovimo, ali je plod RhD-pozitiven ali negativen, in nato zaščitimo le tiste ženske, ki nosijo RhD-pozitiven plod,” je poudaril sogovornik.
Preberite še: mRNK cepiva – najboljša stvar, ki je izšla iz pandemije
Preberite še: Operacija je ženskega spola. A kje so kirurginje?
Vpliv krvnih skupin na bolezenska stanja
Če je razumljivo, da je krvna skupina pomemben dejavnik pri transfuziji in nosečnosti, bi lahko pomislili tudi, da krvne skupine vplivajo na nekatera bolezenska stanja. Pri tem se denimo velikokrat omenja anemija. Kot je za N1 pojasnil specialist transfuzijske medicine, krvne skupine A, B, AB in 0 ne igrajo bistvene vloge pri večini obolenj, predvsem pa ne pri anemiji. Ta ima popolnoma druge vzroke.
“Krvna skupina ima morda manjšo vlogo pri kakšnih drugih obolenjih, vendar ne tolikšne, da bi bilo odločilnega pomena. Mnogo pomembnejši za nastanek in potek bolezni so drugi dejavniki, kot so na primer imunska kompetentnost, zdravstveno stanje, še najbolj od vsega pa starost in zdrav način življenja brez razvad, kot so alkohol, kajenje in debelost.”
Preberite še: Dr. Zvezdan Pirtošek: Kako lahko sebi in drugim podarimo mir
O dietah, ki temeljijo na krvnih skupinah
Podatek o krvni skupini pa bi po drugi strani v vsakdanjem življenju prav prišel posameznikom, ki verjamejo v prehranjevalne diete, ki temeljijo na krvnih skupinah. Kot je poudaril prof. dr. Rožman, se oseba lahko prehranjuje v skladu s svojo krvno skupino, je pa to z znanstvenega stališča popolnoma nepotrebno, saj tovrstna skladnost ne obstaja in zato te diete na tej osnovi ne delujejo.
Delujejo toliko kot vsaka druga dieta, ki zmanjša vnos kalorij. ”O tem je stroka že velikokrat razpravljala, na spletu je tudi veliko znanstvenih člankov, ki dokazujejo, da so diete po krvnih skupinah popolnoma nekoristne in za majhne otroke celo škodljive,” je dejal.
Modni trend prehranjevanja na osnovi krvnih skupin sta sicer vpeljala oziroma ”izumila” oče in sin D’Adamo v ZDA in iz tega naredila velik posloven uspeh. ”Na žalost so bile vse njune domneve narejene v petdesetih letih, ko molekularna biologija in genetika krvnih skupin še nista bili razviti. Pozneje je bilo dokazano, da so vse njune teorije napačne. Torej, hranjenje po krvnih skupinah je možno, ni pa smiselno oziroma smotrno. In je tudi nepotrebno”.
Imajo pa krvne skupine pomemben kulturni in družbeni vidik v nekaterih azijskih državah, še posebej na Japonskem, kjer verjamejo, da krvne skupine AB0 določajo osebnostne lastnosti, zato na podlagi krvnih skupin ljudi celo zaposlujejo, si izbirajo partnerje. “Podobno kot horoskop, samo da je izplen v resnici še slabši, saj po tej logiki obstajajo zgolj štiri vrste karakterjev ljudi: A, B, AB, in 0,” je še izpostavil prof. dr. Rožman.
Preberite še: Dati številkam obraze: “Ali ste se vi, sestra, spočili?”
Slovenija v evropskem povprečju
Slovenija se po raznolikosti krvnih skupin sistema A, B, AB in 0 uvršča v evropsko povprečje. Po podatkih Zavoda RS za transfuzijsko medicino ima krvno skupino A približno 40 odstotkov krvodajalcev, krvno skupino 0 ima 38 odstotkov, B 15 odstotkov, AB pa okoli 7 odstotkov krvodajalcev.
Zanimiv je predvsem podatek, da je pogostost krvnih skupin po stari celini različno porazdeljena. Na severu Evrope je namreč več krvne skupine 0, manjši je delež skupine A. Bolj kot se pomikamo proti jugu celine, pa je več krvne skupine A in manj 0. Vzrok temu pojavu so po besedah pof. dr. Primoža Rožmana prazgodovinske selitve narodov in posledična distribucija različnih krvnih skupin. Najstarejša evolucionarna in primarna skupina je bila v resnici krvna skupina A, ki je nastala v Afriki.
”In sicer že pri naših davnih evolucijskih prednikih – opicah in potem kasneje pri človeku,” je poudaril prof. dr. Rožman. Mutacije, ki so privedle do nastanka krvnih skupin 0 in B, pa so se zgodile pozneje, med selitvami naših prednikov iz Afrike. Najprej se je homo sapiens iz Afrike selil na Srednji vzhod in pozneje proti severu. Med temi selitvami so nastale tudi mutirane oblike krvnih skupin, to so krvne skupine O (še posebno na severu), ter skupini B in AB (še posebno med selitvijo proti vzhodu). ”Zato je danes v Aziji mnogo več krvne skupine B kot pa pri nas.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje