Krajani dela naselij Letuš in Rečica ob Paki v občini Braslovče so se sestali z vodstvom občine, državnim sekretarjem in vodjo vladne službe za obnovo po poplavah Boštjanom Šeficem, klimatologi in drugimi strokovnjaki, ki so jim predstavili podrobnosti o njihovi poplavni ogroženosti in predvideni selitvi na drugo lokacijo. Župan Braslovč Tomaž Žohar je dejal, da so z občani predebatirali številna pomembna vprašanja, o morebitni časovnici preselitve z območja pa ni želel špekulirati. Državni sekretar Šefic pa je v izjavi za medije dejal, da ljudi s tega območja ne selijo, ker bi želeli karkoli preoblikovati, temveč zgolj zato, ker so v nevarnosti.
V hudih poplavah, ki so v začetku avgusta prizadele večji del Slovenije, so bile Braslovče ena najbolj opustošenih občin v državi. Še posebej hudo je bilo v Letušu, kjer je bila na dan uničujočih poplav tudi naša ekipa. Ker občina Braslovče sodi med najbolj poplavno ogrožene, želi država krajane določenih zaselkov v Letušu in Rečici ob Paki preseliti s tega območja.
Tamkajšnji prebivalci so se zato danes sestali z državnim sekretarjem za obnovo po poplavah in plazovih Boštjanom Šeficem, vodjo državne tehnične službe Blažem Dolinškom, članom sveta za obnovo Rokom Fazarincem, predstavnikom Agencije RS za okolje in županom Braslovč Tomažem Žoharjem.
Sestanek je bil sicer zaprt za medije, Žohar pa je po sestanku pojasnil, da so se za ta korak odločili zato, ker je bil primarni cilj odgovoriti na čim več konkretnih vprašanj oškodovancev, ki so v poplavah ostali brez vsega. Na podlagi strokovnih dejstev so krajanom predstavili poplavno ogroženost območja in poplavne ukrepe, je pojasnil Žohar in dodal: “Vidike so jim predstavili klimatolog, meteorolog in tudi državni sekretar. Tudi kaj predvideva zakon o obnovi, intervencijski zakon in kakšen bo sam proces nadomestnih zemljišč oziroma gradenj.”
Ob tem je izrazil upanje, da so vsi tisti, ki do danes niso bili zadovoljni s predlaganimi rešitvami, dobili odgovore, ki jih potrebujejo. Župan Braslovč je dodal, da bodo s krajani, ki živijo na nevarnem poplavnem območju, nadaljevali pogovore tudi na individualni ravni, in sicer bodo govorili predvsem o njihovih željah in pričakovanjih ter dogodkih v tako imenovanem vmesnem obdobju – od odločbe o preselitvi do morebitne preselitve v nadomestno gradnjo.
O sami časovnici župan ni želel špekulirati, saj trenutno pospešeno potekajo dela na pripravi prostorskega načrta nadomestne lokacije, vlada pa še vedno dela na pripravi zakonov, ki bodo, tako Žohar, opredelili točno časovnico in proces preselitve. “Pričakujem, da bo dovolj jasna časovnica znana že decembra letos,” je dodal.
Šefic: Krajani bodo imeli na voljo štiri možnosti, vsak pa se bo na koncu moral odločiti sam
Državni sekretar za obnovo po poplavah Boštjan Šefic je po sestanku s krajani dejal, da bodo imeli na voljo štiri možnosti: da si sami poiščejo novo namestitev, da si objekt zgradijo sami, se preselijo v še nezgrajeno naselje Rakovlje ali pa jim občina postavi montažno hišo.
Po njegovih besedah bo najprej sicer potrebna cenitev objektov, v katerih so živeli doslej, šele nato pa se bodo lahko odločili za eno od zgoraj naštetih možnosti. “Nekateri bodo odločili iti svojo pot naprej, bodo dobili denar in si bodo življenje urejali sami. Nekateri bodo našli drugo nepremičnino, v tem primeru bo država to nepremičnino odkupila in predala ljudem v lastnino. Če bo ta nepremičnina vredna manj od tiste, v kateri so živeli, bodo delež dobili izplačan v denarju,” je dejal Šefic.
Ob tem je dodal, da bo država – če se bodo odločili za nadomestni objekt – v času čakanja na izgradnjo nadomestnega objekta pripravljena kriti tržne najemnine. Šefic je poudaril, da se bodo o možnostih morali pogovoriti z ljudmi na individualni ravni, da pa dopušča možnost, da se v času sprejemanja zakonodaje ponudi še kakšna dodatna rešitev.
Nekoliko bolj konkreten od župana je bil Šefic pri napovedi časovnice preselitev. Pojasnil je, da je treba najprej sprejeti zakonodajo, kar naj bi se po njegovih besedah zgodilo že v novembru. V vmesnem času bodo tekli postopki identifikacije morebitnih drugih ogroženih območij. “V primeru Braslovč, kjer so bile nekatere analize že narejene, bodo postopki tekli nekoliko hitreje. Če bo vse skupaj teklo gladko in brez posebnosti, lahko v roku treh mesecev pričakujemo, da vladi predlagamo sklep,” je dejal državni sekretar.
Sledil bo postopek izdajanja posameznih odločb o preselitvi za vsak objekt posebej ter individualni pogovori. Šele takrat se bo, tako Šefic, vedelo, za katero od naštetih možnosti se bodo odločili ljudje in koliko jih bo zainteresiranih za selitev v nadomestni objekt. Takrat bo stekel drugi del procesa – priprava in gradnja nadomestnih objektov. Šefic je ob tem poudaril, da bo v tem času treba postoriti še veliko stvari, ki bodo sicer lahko potekale vzporedno: priprava zemljišč, formalnopravne zadeve, prostorski dokumenti …
“Če bi vse to potekalo brez večjih problemov in ne bo potrebno poseči po razlastitvah, potem bi lahko v dveh letih ta proces tudi končali,” je dejal Šefic in dodal: “Mi ne selimo ljudi, ker bi želeli nekaj preoblikovati. Selimo jih zaradi tega, ker so v nevarnosti.”
Kot je Šefic še dejal, so ljudem predstavili tudi klimatološki in meteorološki vidik morebitnih podobnih vremenskih pojavov v prihodnosti. Ti naj bi bili še pogostejši, zato je nujno, da ljudi zaradi varnosti čim prej preselijo z nevarnega območja.
Državni sekretar je dodal, da finančnega vložka, ki so ga ljudje vložili v obnovo po avgustovski ujmi, država ne bo povrnila. “To ni predvideno, zato ljudi opozarjamo in tudi hitimo s postopki. Ljudje naj ne gredo v celovite obnove, saj bodo morali čez določen čas objekte zapustiti.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje