Pred jesenskim valom epidemije covida-19 je treba povišati precepljenost med mladimi in starejšimi. Pri tem lahko pomembno vlogo odigra lokalna skupnost, cepivo bo treba v prihodnje namreč približati prebivalcu. O tem so spregovorili tudi na srečanju pri zdravstvenem ministru Janezu Poklukarju. Civilna zaščita bo pomagala, kjer bo lahko. Svojo vlogo vidi predvsem v pomoči pri logistiki.
Pri obveščanju in cepljenju vlada računa tudi na lokalno okolje, sodelovali naj bi tako zaposleni v zdravstvu kot civilna zaščita. Skrb vzbujajoča je predvsem slaba precepljenost med mladimi, ki so na vrsto prišli šele pred kratkim, in starejšimi, ki imajo večje tveganje za težji potek bolezni in hospitalizacijo. Zdaj ko dostop do cepiva ne pomeni več težave in se lahko cepi vsak, se bo treba usmeriti predvsem, kako cepivo približati posamezniku.
Pomembno vlogo pri tem bi lahko odigralo sodelovanje lokalnega okolja: tako zdravnikov, patronaže in medicine dela kot tudi civilne zaščite. Sodelovanje ministrstva za zdravje in civilne zaščite je včeraj napovedal nacionalni koordinator za logistični del cepljenja Jelko Kacin. “Kot veste, gasilci najbolje poznajo razmere pri njih, poznajo pravzaprav vsako osebo, kje stanuje, koliko jih je v katerem stanovanju. Tak nagovor je lahko veliko bolj učinkovit, posebej na podeželju,” je povedal Kacin.
Težavo predstavlja pomanjkanje ljudi, ki so se pripravljeni cepiti
Civilna zaščita, katere del so tudi gasilci, pri obvladovanju epidemije že sodeluje. Pristopi med regijami in občinami so različni, saj se tudi posamezne regije razlikujejo med seboj, je povedal poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan. O dosedanjih praksah so spregovorili tudi na današnjem sestanku pri ministru za zdravje Janezu Poklukarju. “Na osnovi dobrih praks želimo te pristope usmeriti v boljše rezultate,” je povedal Šestan.
Samo izvajanje cepljenja ni več problem, težava je, da se trenutno cepi malo ljudi, precepljenost je nizka med mladimi. Doseči bo treba višjo precepljenost in s tem omejiti širjenje koronavirusa jeseni. Po nekaterih napovedih bi se lahko ob nezadostni precepljenosti jesenski val začel še pred jesenjo.
“Glavna naloga vseh skupaj, pri kateri bomo pomagali tudi mi, je iskanje ljudi, ki se bodo cepili,” je poudaril Šestan. Najverjetneje bo treba pri tem obrniti pristop, ki je bil do sedaj centralen; prvi korak predstavlja vzpostavitev mobilnih timov. “Treba je še bolj pogledati, kje se lahko še naredi korak naprej,” je dejal poveljnik in dodal, “mi bomo seveda pomagali, kjer bomo lahko.”
Za dobro prakso se je izkazalo cepljenje na delovnem mestu
Kot dobra praksa pa se je izkazalo tudi cepljenje zaposlenih v gospodarstvu, ki se jim to omogoči na delovnem mestu. Po besedah vodje svetovalne skupine za cepljenje proti covidu-19 Bojane Beović to ponekod počne medicina dela, drugod zaposlene cepijo mobilne enote. “To je kar uspešno, ker se ljudje pogovorijo med seboj, informacije se širijo in se je za cepljenje lažje odločiti. Pa še pri roki je,” meni Beović.
Tudi Šestan je poudaril, da je treba razmišljati predvsem v smeri cepljenja po podjetjih in cepljenja mlajših zaposlenih. O tem ima minister Poklukar tudi ločen sestanek, na katerem naj bi pripravili usmeritve in ustrezne podlage. Dogovarjali pa naj bi se tudi o dobavi cepiva medicinam dela.
Kakšna pa bo vloga civilne zaščite?
Po Šestanovih besedah ne bodo cepili. Lahko pa pomagajo pri logistiki in vzdrževanju reda. “Morda lahko gredo na teren povprašat ranljive skupine in starostnike, koliko jih še ni cepljenih. Preverijo lahko še, kdo ne more priti na cepljenje, ker nima prevoza,” je pojasnil Šestan.
Civilna zaščita se angažira v sodelovanju z lokalno skupnostjo, na ravni občin tudi sprejmejo odločitev, ali potrebujejo pomoč gasilcev, Rdečega križa, nabornikov ali koga drugega. “Nobene usmeritve ni, še manj pa komande, s kom si morajo pomagati,” je dejal. O nadaljnjem sodelovanju z župani, podjetji in zdravstvom bo Šestan govoril tudi z regijskimi poveljniki.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!