Sindikat opozarja: ministrstvo pripravlja spremembe, ki bodo posegle v plače univerzitetnih učiteljev

Visokošolski sindikat Slovenije opozarja, da ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino pripravlja spremembe zakonodaje, ki bi lahko občutno posegle v plače univerzitetnih učiteljev in financiranje javnih univerz.

Po informacijah sindikata namerava ministrstvo spremeniti način plačevanja tako imenovane pedagoške nadobveze, torej dodatnega pedagoškega dela, ki ga učitelji opravijo poleg svoje redne obveznosti (in je recimo povezano z nadomeščanjem, povečanim vpisom, izrednimi programi ali projekti).

Dodatne ure bi bile plačane po drugačnih pravilih

Trenutno je pedagoška nadobveza vrednotena enako kot neposredne pedagoške ure v okviru osnovne delovne obveznosti. Po spremembi 108. člena zakona o visokem šolstvu (ZViS-1), ki naj bi jo pripravljalo ministrstvo, pa bi dodatno pedagoško delo plačevali po tarifah za avtorske in podjemne pogodbe.

Te tarife niso določene z javnim plačnim sistemom, temveč jih posamezne fakultete oziroma članice univerz določajo glede na svoje finančne zmožnosti.

Sindikat zato opozarja, da bi se lahko plačila za enako delo med fakultetami močno razlikovala. Na finančno šibkejših članicah bi se plače zaposlenih lahko občutno znižale, na premožnejših pa bi bile dodatne ure lahko plačane celo bolje od rednega dela.

Ministrstvo naj bi hkrati odpravilo tudi zakonsko omejitev obsega pedagoškega dela, ki se lahko opravlja po avtorskih in podjemnih pogodbah.

"V Visokošolskem sindikatu Slovenije pozivamo rektorje, naj ga ustavijo, saj vodi v razpad univerz," so zapisali o napovedanem posegu v 108. člen zakona.

Univerza v Ljubljani bi lahko izgubila skoraj 30 milijonov evrov

Sindikat opozarja tudi na spremembe financiranja univerz. Po njegovih informacijah ministrstvo pripravlja novo uredbo o financiranju visokošolskih zavodov, s katero bi odpravilo nekatere dosedanje dodatne vire financiranja.

Med njimi so sredstva za stroške plačne reforme, za povečanje vpisa na posamezne študijske programe in za delovanje lektoratov slovenščine na tujih univerzah.

Univerza v Ljubljani je po navedbah sindikata v letih 2025 in 2026 za pokrivanje stroškov plačne reforme prejela po 24 milijonov evrov letno. Dodatnih 2,6 milijona evrov na leto prejema za povečan vpis na programe, kot so medicina, psihologija, informatika in elektrotehnika, za delovanje lektoratov slovenščine na tujih univerzah pa so predvideni trije milijoni evrov.

Po sindikalnih izračunih bi bila samo Univerza v Ljubljani z odpravo teh virov ob skoraj 30 milijonov evrov. Obenem naj bi se ji sredstva iz temeljnega in razvojnega stebra financiranja povečala za 18,5 milijona evrov, kar po oceni sindikata ne bi nadomestilo celotnega izpada.

Sindikat ob tem opozarja, da bi bila nova merila za razdeljevanje sredstev ugodnejša za manjši javni univerzi.

Vlada naj bi pripravila širše spremembe zakona

Opozorilo sindikata prihaja po tem, ko je vlada 1. oktobra sprejela predloga sprememb visokošolske in raziskovalne zakonodaje, s katerima bi v letih 2027 in 2028 za tretjino zmanjšala zakonsko predpisano rast proračunskega financiranja.

Na seji komisije državnega sveta za izobraževanje 6. oktobra je državni sekretar po navedbah sindikata napovedal umik obeh predlogov, saj naj bi vlada pripravila širšo novelo zakona o visokem šolstvu, ki bi univerzam omogočila tudi zmanjševanje izdatkov.

Sindikat meni, da bi lahko bila sprememba plačevanja pedagoške nadobveze eden od načinov za doseganje teh prihrankov.

Opozarja tudi, da bi nižje plačilo dodatnega pedagoškega dela lahko vplivalo na osnovo za izračun bolniških nadomestil in pokojnin.