Šest sindikalnih central je poslance pozvalo, naj v četrtek glasujejo proti predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu. V primeru sprejetja zakona so napovedali zbiranje podpisov za referendum.
Šest sindikalnih central je danes poslance pozvalo, naj v četrtek glasujejo proti predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu. Med drugim menijo, da z njim ne bo dosežen cilj – sklad, ki bi z upravljanjem premoženja sofinanciral pokojnine, ko bo to najbolj potrebno.
Sindikati so pri spremembi pokojninskega zakona leta 2012 izpostavljali nujnost ustanovitve sklada, ki naj “s preglednim, poštenim in učinkovitim upravljanjem skupnega državnega premoženja” prispeva k sofinanciranju pokojnin, ko bo to najbolj potrebno. “A zakon o nacionalnem demografskem skladu, ki ga obravnavate na seji državnega zbora, ki poteka ta teden, ni uresničitev tega cilja,” so v pismu zapisale centrale Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov javnega sektorja, Pergam, Neodvisnost, KS 90 in Alternativa.
Nadzor v roke strankam in vladi
Med razlogi proti navajajo, da daje zakon vse vzvode za upravljanje in nadzor v roke političnim strankam in vladi in ne zagotavlja vključenosti predstavnikov aktivne populacije.
Poleg tega zakon vse premoženje države koncentrira na enem mestu, kar da je problematično tako z vidika upravljanja kot tudi z vidika ustreznosti prenašanja določenih kapitalskih naložb v sklad, katerega namen naj bi bil zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema.
DZ bo o predlogu zakona v tretji obravnavi razpravljal v sredo, glasovanje pa je predvideno za četrtek. Sindikalne centrale napovedujejo, da bodo, če bo predlog sprejet, začele zbirati podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.
Zakon tudi ne ustanavlja rezervnega pokojninskega sklada, ki bi temeljil na medgeneracijskem sporazumu in bi ga nadzorovali tudi tisti, ki so premoženje ustvarjali – zaposleni v zasebnem in javnem sektorju.
Izgubljen nadzor nad upravljanjem s sredstvi?
Predlagana ureditev ne bo dosegala cilja zagotavljanja stabilnosti pokojninskega sistema, ki se bo pred največjimi preizkušnjami znašel čez 15 do 20 let, saj zakon predvideva uporabo sredstev sklada tudi za tekočo porabo in zgolj del sredstev namenja za akumulacijo, tudi glede slednjega pa je možno odstopanje, opozarjajo.
Poudarjajo tudi, da bodo zaposleni v zasebnem (500 milijonov evrov) in javnem sektorju (900 milijonov evrov) izgubili nadzor nad upravljanjem s sredstvi za dodatno pokojninsko zavarovanje v skladih, ki so dogovorjeni v kolektivni pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence.
Brez novih virov sredstev za sklad
Proti zakonu so tudi, ker ni predvidenih novih virov sredstev za sklad, ki bi poleg kapitalskih naložb povečevali sredstva sklada in zagotavljali zadostne vire za sofinanciranje izdatkov za pokojnine.
Poleg tega zakonu nasprotujejo, ker so predvideni izdatki za namene, ki da niso naloga demografskega sklada in so tudi nedefinirani. Tako menijo, da bi moral izdatke za ukrepe družinske politike zagotavljati proračun. Enako velja, dodajo, za izdatke za dolgotrajno oskrbo, ki bi jo bilo treba urediti s posebnim zakonom in vzpostavitvijo zavarovanja za dolgotrajno oskrbo s samostojnim virom financiranja v obliki nove prispevne stopnje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!