Skrajševanje čakalnih vrst zastalo, ker ne najdejo pacientov

Slovenija 11. Okt. 202106:32 > 22:169 komentarjev
Delite:
Bolnišnica
Foto: Srdjan Živulović/BOBO

Pri projektu skrajševanja čakalnih vrst v zdravstvu se pojavljajo težave. Veliko terminov za posege ostaja nezasedenih, ker NIJZ ne uspe dovolj hitro najti pacientov zanje.

Oktobra so izvajalci zdravstvenih storitev začeli izvajati storitve, ki jim jih je ministrstvo za zdravje odobrilo v okviru razpisa za skrajševanje čakalnih dob. Velik del terminov za te storitve pa ostaja nezaseden.

Opozarjajo NIJZ

“Za ortopedske operacije imamo zasedene samo tri od 90 posegov, ki bi jih morali opraviti v oktobru, če bi želeli izpolniti program,” so nam sporočili iz Splošne bolnišnice Novo mesto, ki jo vodi Milena Kramar Zupan. “Še več, od teh treh pacientov, ki smo jih povabili na pregled, sta se odzvala samo dva,” so dodali.

Paciente v termine uvršča Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). “Večkrat smo pozvali NIJZ, naj pravočasno doda paciente v program ortopedije, vendar pravega odziva še ni bilo,” so dejali v novomeški bolnišnici. Ortopedske operacije lahko izvedejo samo, če prej opravijo več pregledov in tako imenovano predoperativno šolo za paciente. “Za vso predpripravo potrebujemo dva do tri tedne, zato je nujno, da so termini posegov znani čim prej,” so pojasnili.

Veliko nezasedenih terminov

“Od 156 terminov za poseg endoproteze kolena je trenutno zasedenih 16, od 22 predvidenih terminov za endoprotezo kolka pa osem,” so povedali v ortopedski bolnišnici Valdoltra, ki jo vodi Radoslav Marčan. Termine so odprli 24. septembra za čas med 1. oktobrom do konca leta.

“Na torkovih osem odprtih terminov za gastroskopijo smo dobili napotene le štiri paciente, od teh sta kasneje dva odpovedala pregled zaradi bolezni,” je dejala direktorica Splošne bolnišnice Brežice Anica Hribar.

Slabo se polnijo tudi termini za operacije kolkov in žil, je dodala. Tudi ona je opozorila, da je pred operacijami potrebnih več pregledov oziroma diagnostike, zato bi morali imeti termine zapolnjene tri tedne vnaprej, je pojasnila Anica Hribar. “Vpis v odprte termine v prvem tednu novembra je slab,” je dejala. “Računamo, da bodo pacienti vpisani najpozneje do konca prihodnjega tedna.”

Pomanjkanje informacij

Težave so potrdili tudi v zasebnem Očesnem centru Irman, kjer naj bi v okviru razpisa opravili 21 operacij sive mrene, vse v oktobru. “Rok operacij se približuje, naročenih pacientov pa ni,” je dejala direktorica Irena Irman Grčar. “Največji problem je pomanjkanje informacij o načinu in poteku naročanja na posege, saj bi se tako lažje pripravili.”

V zasebnem Medicorju so dejali, da še ni naročenih na nobenega od 16 razpoložljivih terminov za operativna zdravljenja na venskem sistemu.

Drugi izvajalci na naša vprašanja še niso odgovorili, nekateri pa so nam v neuradnih pogovorih potrdili, da imajo enake težave.

Janez Poklukar
Foto : Aljaž Uršej/N1

Samo vsak osmi, ki ga pokličejo, želi nov termin

Paciente v termine torej uvršča NIJZ oziroma njegovi klicni centri. To počnejo tako, da kličejo paciente, ki so na seznamu nedopustno dolgo čakajočih in jih poskusijo naročiti na enega od terminov, ki so jih odprli izvajalci zaradi programa skrajševanja čakalnih dob.

NIJZ je paciente začel klicati 27. septembra, so nam povedali na ministrstvu za zdravje. Do 5. oktobra so opravili pogovor s 7.313 pacienti, ki so bili po njihovih dotedanjih podatkih nedopustno dolgo na čakalnem seznamu. Od teh 7.313 je bilo:

– 893 oseb ali 12,2 odstotka uvrščenih na nove čakalne sezname v okviru programa skrajševanja čakalnih dob.

– 2.656 oseb ali 36,4 odstotka ni želelo novega termina, ker niso želele zamenjati izvajalca in so dejale, da je za njih sprejemljivo, da še naprej čakajo pri istem izvajalcu, kjer so bile na čakalni seznam uvrščeni doslej.

– 545 osebam (7,4 odstotka ) NIJZ ni uspelo zagotoviti boljšega termina, kot so ga imele doslej.

– 2.673 oseb ali 36,5 odstotka, ki sploh niso več čakale na storitev, saj je bila ta že opravljena.

Ti podatki so zanimivi in verjetno veliko povedo o čakalnih vrstah v slovenskem zdravstvu. To je poudarilo tudi ministrstvo za zdravje. “Trenutni nacionalni razpis nam je dal množico koristnih podatkov, ki jih bomo uporabili tudi pri pripravi naslednjega nacionalnega razpisa,” so zapisali.

Na aktualnem razpisu je bilo razdeljenih dobrih 18 milijonov evrov, na voljo pa je še veliko več denarja. V komercialnih zdravstvenih zavarovanjih je namreč nastalo več kot 60 milijonov evrov presežka zbranih premij iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nad izplačili, ki so bila manjša zaradi okrnjenega delovanja zdravstva med epidemijo. Ta denar naj bi bil namenjen za skrajševanje čakalnih dob.

Vendar neuspeh NIJZ pri naročanju pacientov na termine v okviru programa skrajševanja čakalni dob ni popolno presenečenje. Poznavalci sistema že dolgo opozarjajo, da vzrok za čakalne vrste ni samo pomanjkanje zdravstvenih storitev. Zato so pogosto pozivali, da je treba čakalne vrste “prečesati”.

Koliko časa bo to trajalo?

Podatki sprožajo tudi številna vprašanja. Po programu skrajševanja čakalnih dob naj bi bilo opravljenih 18.963 storitev. Toliko pacientov naj bi bilo obravnavanih. Če bo NIJZ pacienta za ta program še vedno našel samo z vsakim osmim pacientom, ki ga prikličejo, bodo morali poklicati več kot 150.000 ljudi. In če bodo še naprej priklicali približno 800 ljudi na dan, bo naročanje trajalo več kot pol leta.

Program skrajševanja čakalnih dob bo res trajal bo konca prihodnjega leta. Vendar je ministrstvo na razpisu storitve izvajalcem delilo tako, da bi moralo biti 11.450 storitev ali 60 odstotkov opravljenih v letošnjem oktobru in novembru.

Zaradi težav se postavljajo tudi vprašanja, kako dobra je bila priprava na razpis in kako učinkovito se izvaja program skrajševanja čakalni dob. “Verjetno bi bilo smotrno, če bi bolnike s seznama nedopustno dolgo čakajočih poklicali pred razpisom,” je dejala Anica Hribar.

Prejšnji teden so izvajalci od ministrstva za zdravje dobili navodilo, da lahko v termine programa za skrajševanje čakalnih vrst naročijo svoje paciente. Torej tiste, ki čakajo pri njih, vendar imajo zdaj poznejši datum.

“Seveda tudi to ni tako enostavno,” je povedala Anica Hribar, “saj je treba tudi te bolnike povabiti na pregled ali poseg določen čas pred razpisanim datumom zdravstvene storitve in ne gre od danes do jutri.”

So bili javni zavodi oškodovani?

Ob tem se pojavlja vprašanje, ali je bila delitev denarja na razpisu ustrezna.

Storitve, ki bodo plačane v okviru programa za skrajševanje čakalnih dob, je ministrstvo delilo po tako imenovanem kaskadnem sistemu. To pomeni, da je ministrstvo najprej storitve dodeljevalo javnim zdravstvenim zavodom, nato zasebnikom s koncesijo in nazadnje zasebnikom brez koncesije.

Kljub temu so zasebniki pridobili relativno veliko posegov oziroma denarja. To se je zgodilo, ker je ministrstvo upoštevalo, kako hitro izvedbo posega je obljubil posamezen izvajalec. Zasebniki so torej dobili tiste posege, za katere so obljubili, da jih bodo opravili hitreje kot javni zavodi.

Zdaj pa kaže, da posegov ne bodo mogli opraviti tako hitro, kot so napovedali. Ni izključeno, da bodo storitve zasebniki opravili takrat, ko so izvedbo storitve neuspešno ponujali javni zavodi. Za to sicer niso krivi zasebniki. Se pa postavlja vprašanje, ali so bili javni zavodi oškodovani, ker se ministrstvo na razpis ni bolje pripravilo.

Na pojasnila ministrstva, ali bodo ob opisanih težavah prilagodili izvedbo programa skrajševanja čakalnih dob, še čakamo.

Komentari

Vaš komentar