Število bolnikov na ljubljanski urgenci se povečuje, to pa občasno podaljšuje tudi čakanje na obravnavo, pravijo v UKC Ljubljana. Statistika kaže, da je letos polovica bolnikov na urgenci od sprejema do začetka obravnave čakala več kot dve uri. Eden od razlogov za porast primerov je, da pomoč iščejo kronični bolniki, ki med epidemijo niso mogli do zdravnika, zdaj pa se jim je stanje poslabšalo.
Na družbenem omrežju Facebook zadnje dni kroži pričevanje, da bolniki na oddelku internistične prve pomoči (IPP) ljubljanskega urgentnega bloka čakajo tudi po več kot 20 ur, celo do 26 ur.
V UKC Ljubljana pravijo, da po njihovih podatkih nihče ni čakal 26 ur, dopuščajo pa možnost, da sta toliko časa trajala celotna obravnava in zdravljenje na urgentnih oddelkih. To pogosto zajema odvzem vzorcev za različne preiskave, rentgen in podobno, ker se za vsako od teh storitev čaka, pa se lahko vse skupaj zelo zavleče.
Pravijo pa, da je letošnje poletje več bolnikov in “zato žal občasno tudi daljše čakanje na obravnavo”. Dodajajo, da zdravstveni timi delajo vse, da bi paciente kakovostno in hitro oskrbeli.
Je trenutno gneča? To lahko preverite na spletu
Da bi bolnikom z manjšimi poškodbami, kot je zvit gleženj, omogočili čim manj čakanja, so v UKC Ljubljana leta 2017 začeli beležiti število čakajočih na svoji spletni strani. Čeprav je včasih obisk urgence neizogiben, je tak podatek vedno koristen.
Na strani sicer navajajo, da v povprečju bolnika obravnavajo okrog tri ure, dolžina pa je odvisna od števila čakajočih bolnikov in zahtevnosti obravnave. Nujni primeri imajo prednost. Običajno je čakalni čas na pregled najkrajši med tednom dopoldne, med 8. in 12. uro, popoldne in zvečer se število čakajočih praviloma poveča.
Več bolnikov, ki čakajo vse dlje
Statistika, ki so nam jo posredovali iz UKC Ljubljana, kaže, da povečano število bolnikov zaznavajo že od lanske jeseni. Tako se je v prvem letošnjem polletju število bolnikov na urgenci povečalo za petino v primerjavi z istim obdobjem lani. A lansko leto (modra črta na spodnjem grafu) je bilo tudi za urgenco posebno, saj je začetek epidemije covida-19 marca sprožil velik osip na urgenci. Bolj relevantna je zato primerjava s povprečjem števila bolnikov v letih 2017 in 2019 (zelena črta). Ta pokaže, da se je v letošnjem polletju število povečalo za dobrih osem odstotkov.
To pa vpliva tudi na čakalne dobe. Polovica ljudi, ki so letos prišli na urgenco, je od sprejema do začetka obravnave čakala več kot dve uri in devet minut. Toliko namreč znaša mediana ali srednja vrednost za letošnje leto (od 1. januarja do vključno 29. julija). V letih 2016 in 2020 se je gibala okoli ure in 20 minut. Pet odstotkov ljudi, ki so letos na začetek obravnave čakali najdlje, je čakalo vsaj devet ur in pol (v letu 2020 vsaj sedem ur in 40 minut).
Zakaj?
Večji pritisk na urgenco je odraz sistemskih težav našega zdravstva in njegove nedostopnosti med epidemijo.
Eden od razlogov je, da pomoč iščejo kronični bolniki, ki med epidemijo niso mogli do zdravnika, zdaj pa se jim je stanje poslabšalo. Kot izhaja iz včeraj objavljene analize N1, se je zmanjšalo že število prvih pregledov kroničnih bolnikov (verjetno pa tudi frekvenca pregledov za tiste, ki že imajo diagnozo).
Prvih pregledov bolnikov s kroničnimi boleznimi (pri novo odkriti kronični bolezni ali ob njenem poslabšanju) je bilo v letu 2019 po več kot štiri tisoč na mesec. Lani jih je bilo za več kot četrtino manj, v prvi polovici letošnjega leta pa je le nekoliko boljše, opravili so po okrog 3.300 pregledov mesečno.
Na urgenco pogosteje prihajajo tudi ljudje, ki so ostali brez osebnega zdravnika. V Sloveniji je brez zdravnika okoli 130 tisoč ljudi. Podrobneje v članku Iskanje osebnega zdravnika je skoraj misija nemogoče.
