Škržate lahko slišimo tudi v Ljubljani: z obale so se pripeljali z vlaki

Slovenija 13. Jul 202208:03 > 09:04 1 komentar

V glavnem mestu lahko v teh poletnih dneh slišimo škržate. Njihovo značilno oglašanje povezujemo z borovimi gozdički v obmorskih krajih, a živijo tudi drugod. V Ljubljano so prišli pred približno 15 leti, strokovnjaki sklepajo, da s tovornim železniškim prometom, in so se tu očitno ustalili. V Sloveniji sicer živi 11 vrst, tudi na Gorenjskem vse do gozdne meje, le da tistih ne slišimo, saj se oglašajo v ultrazvočnih frekvencah.

Škržati ali škržadi* so žuželke, ki jih večina pozna predvsem zaradi glasnega oglašanja. Značilne zvoke pogosto slišimo v borovih gozdičkih ob morju, toda škržati živijo tudi drugod. V Ljubljani jim lahko prisluhnete v okolici glavne železniške postaje proti Šmartinski in Vojkovi cesti ter proti zahodu ob Tivolski cesti in v bližini Prirodoslovnega muzeja.

“V Ljubljani živi vrsta manin oziroma jesenov škržat (lat. Cicada orni). Prvič smo jo zaznali pred kakimi 14 leti,” pojasnjuje dr. Tomi Trilar, vodja kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in raziskovalec teh žuželk. Pravi, da je prvega škržata v glavnem mestu takrat slišal na češnji ob Vojkovi cesti. “Sklepamo, da je prišel s tovorom po železnici,” pojasnjuje Trilar. Škržati te vrste tri leta živijo kot ličinke v zemlji, nato pa pridejo na plano in kot odrasle živali živijo le kakšne tri tedne, v poletnem času, ko se parijo, potem pa poginejo. V tem času slišimo značilno oglašanje, s katerim samci privabljajo samice. “Glede na to sklepamo, da škržat z Vojkove ni bil edini svoje vrste, ampak se je populacija takrat že razširila,” pravi Trilar. “Vmes jih eno leto ni bilo, verjetno so zaradi hude zime ličinke poginile, naslednje leto pa smo jih spet opazili.”

Kot pojasnjuje, so se škržati v teh letih počasi širili po mestu. “Prvi v sezoni začne peti škržat, ki živi v parku na Šmartinski cesti, čez podhod pod železniško progo, verjetno, ker je tam najtopleje. Razširjeni so od kliničnega centra do Vojkove, na začetku Dunajske ter na obrobju Tivolija, ob pravoslavni cerkvi in Prirodoslovnem muzeju. Včasih pa jih slišimo tudi na Viču in v Šiški.” Na vrhu članka lahko v videu prisluhnete škržatu z drevesa ob ljubljanski pravoslavni cerkvi.

Zvoke različnih vrst škržatov lahko poslušate v tej zvokovni knjižnici, katere avtor je slovenski akademik in strokovnjak za škržate dr. Matija Gogala.

Škržati pa ne živijo zgolj ob morju in v prestolnici. V Sloveniji živi 11 vrst, še ena pa v Istri tik ob hrvaško-slovenski meji. “Škržati so pri nas razširjeni od morske obale praktično do gozdne meje. Na Gorenjskem jih najdemo v borovih gozdovih med Mojstrano in Kranjsko Goro, vendar jih ne slišimo,” pravi Trilar. Tri gorske vrste se namreč oglašajo v ultrazvočnih frekvencah, ki jih ljudje ne zaznavamo. Slišijo jih le mladi, ki jim sluh še odlično deluje, saj z leti počasi izgubljamo sposobnost zaznavanja višjih frekvenc.

Znanstveniki zato za njihovo preučevanje uporabljajo ultrazvočne detektorje in snemalnike zvokov. Trilar se je pravkar vrnil iz Grčije, kjer so raziskovali tamkajšnje vrste škržatov, letos pa je s sodelavci že odkril novo vrsto v Albaniji. “Tri velike in glasne vrste, ki jih ljudje po navadi slišijo, so jesenov, veliki in krvavordeči škržat,” pravi Trilar in dodaja, da ima vsaka vrsta značilen zvok in ritem, po katerem se loči od drugih. “V tropih pa živijo škržati, ki pojejo prave melodije, podobno kot ptice pevke. Samci pojejo oziroma se oglašajo, da bi privabili samico. Zvok proizvajajo z opnastim organom pod krili, imenovanim timbal.

*Strokovnjaki s tega področja zagovarjajo zapis “škržad”, ki ga je uveljavil etnolog in filolog, ki je pisal tudi o škržadih, dr. Milko Matičetov. Matičetov si je prizadeval, da bi bila oblika škržad zapisana tudi v pravopisu, saj je v večjem delu primorske regije, kjer je teh živali največ, najbolj pogosta raba oblike z “d”. Temu je dolgo nasprotoval avtor slovarjev in pravopisa dr. Jože Toporišič. Matičetov je o sporu celo napisal pesem Škržadja pravda. Zadnji slovenski pravopis dopušča obe obliki, a daje prednost škržatu.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter.  

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.