Slovenija si po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča prizadeva, da bi Evropska komisija proračunske izdatke za obnovo po poplavah kot enkratne upoštevala še vsaj do avgusta 2025, in ne samo do konca prihodnjega leta. V odzivu na kritike fiskalnega sveta je sicer poudaril, da je težko načrtovati izdatke za leto 2025.
Finančni minister Klemen Boštjančič je spomnil, da je proračun za leto 2024, ki ga je vlada potrdila julija, predvideval javnofinančni primanjkljaj v višini 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda. Zaradi potreb, povezanih z odpravo posledic avgustovskih poplav, pa zdaj vlada načrtuje 3,8-odstotni primanjkljaj. Povečanje se bo po ministrovih besedah upoštevalo kot enkratni izdatki.
Pravila Evropske komisije predvidevajo, da se izdatki za naravno nesrečo kot enkratni upoštevajo v letu, v katerem se je zgodila, in še v enem letu kasneje. V primeru Slovenije gre torej za leti 2023 in 2024, je povedal.
Slovenija pa si zdaj v pogovorih s komisijo močno prizadeva, da bi se izdatki za odpravo posledic poplav kot enkratni – s čimer se ne upoštevajo pri izračunih spoštovanja fiskalnih pravil – obravnavali še vsaj do avgusta leta 2025, je dejal minister. Pogovore je opisal kot “zelo intenzivne”.
Ob tem se je odzval tudi na kritike fiskalnega sveta, da bo slovenska javnofinančna politika glede na proračunska dokumenta, ne glede na te enkratne izdatke, tudi v prihodnjih dveh letih ostala ekspanzivna in prociklična, kar je neustrezno. Poleg tega po mnenju sveta ne zagotavlja spoštovanja fiskalnih pravil, obenem pa je v luči boja proti inflaciji tudi v nasprotju z zaostreno denarno politiko Evropske centralne banke.
“Na eni strani se s kritiko lahko strinjam, če vzameš neko statično pozicijo. Ampak dejstvo je, da je zadnjih štiri ali pet let pokazalo, da se krize dogajajo ena za drugo. Mi se preprosto starih fiskalnih pravil, tudi tega, kar je v zakonu napisano, ne moremo več držati, saj krize prihajajo ena za drugo,” je povedal.
Glede očitkov o nerealističnem načrtovanju za leto 2025 pa je poudaril, da je ukrepe težko načrtovati že za prihodnje leto. “Težko sprejmem kritiko, da bi mi morali že danes za leto 2025 narediti natančne izračune. Še za leto 2024 je to izjemno težko glede na okoliščine, v katerih smo se znašli,” je povedal.
Prihodnje leto bodo sicer v EU znova začela veljati fiskalna pravila, pri čemer pa potekajo tudi pogajanja o njihovi reformi. Ministri so o napredku v pogajanjih razpravljali dopoldne.
Španska ministrica za gospodarstvo Nadia Calvino je ob prihodu pojasnila, da bodo danes govorili zgolj o poteku pogajanj. Izrazila je upanje, da bodo uradni in neuradni pogovori v prihodnjih tednih omogočili, da bo lahko špansko predsedstvo Svetu EU na zasedanju, predvidenem za 9. november, predstavilo kompromisni predlog, kar je sicer nameravalo storiti že danes. Cilj je še vedno, da bi dogovor dosegli do konca leta.
Boštjančič je pozdravil prizadevanja Španije. Ob tem je pojasnil, da je za Slovenijo ključna težava visok strukturni primanjkljaj. Prizadeva si, da bi bili cilji glede zmanjševanja javnega dolga merljivi, vendar pa ne bi pomenili prevelikega šoka za posamezno državo in bi omogočali izvajanje naložb.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!