Danes obeležujemo mednarodni dan žensk in deklet v znanosti, katerega namen je spodbuditi zanimanje žensk in deklet za znanost ter opozoriti na enakopravne možnosti v znanosti. Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič ob tem opozarja, da zaradi stereotipov vsako leto izgubimo velik potencial v dekletih.
Poročilo She Figures za leto 2021, ki ga je izdala Evropska komisija, kaže, da število študentk in diplomantk na dodiplomski, magistrski ter doktorski stopnji na ravni Evropske unije v zadnjih letih vztrajno raste. Evropska unija je pri doktorantkah in doktorantih skoraj dosegla enakost med spoloma, kljub temu pa je raziskovalk v raziskovalni dejavnosti le približno ena tretjina, so sporočili z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
Tudi na najvišji akademski ravni so po navedbah ministrstva ženske še vedno premalo zastopane, saj imajo le približno četrtino rednih profesorskih mest. Prav tako je manj verjetno, da bodo ženske zaposlene kot znanstvenice in inženirke in so premalo zastopane med samozaposlenimi strokovnjaki v znanosti in inženirstvu ter poklicih s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij.
Preberite še: Dr. Manca G. Renko: … mogoče sem čarovnica
Po podatkih Statističnega urada (Surs) je bilo sicer konec leta 2020 med prebivalkami in prebivalci Slovenije, starimi do vključno 69 let, 54 odstotkov moških in 46 odstotkov žensk z doktoratom. Med tistimi, ki so naziv doktorica oziroma doktor znanosti pridobili v letih 2019 in 2020, je bilo 56 odstotkov žensk.
Spolna struktura po področjih znanosti pa kaže, da je delež doktorantk še vedno najmanjši pri tehniških in tehnoloških vedah ter najvišji na področju humanističnih ved. “Začne se že pri izbiri študija, kjer še vedno premnogi tehnične in naravoslovne študijske programe povezujejo s fanti. Dokler ne bomo presegli takšnega razmišljanja, bo Slovenija vsako leto izgubila velik potencial v dekletih, ki se ne odločijo za študij na tehničnih in naravoslovnih fakultetah samo zaradi stereotipov, da te niso zanje,” je pojasnil minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič.
Delež žensk, ki se kasneje zaposlijo v raziskovalni sferi, je v Sloveniji tako kot v Evropski uniji nižji, sploh pa ostaja nizek odstotek žensk na vodilnih položajih. Po podatkih Sursa število raziskovalk v zadnjih letih ostaja približno polovico nižje od števila raziskovalcev.
Povečanje udeležbe žensk na vseh ravneh na področju raziskav in inovacij je po navedbah ministrstva strateškega pomena, zato si prizadevajo ustvariti raziskovalno okolje, ki dosledno upošteva načela enakih možnosti spolov v znanosti. Tudi Evropska komisija je s programom Obzorje Evropa uvedla pogoj, da morajo imeti vsi javni organi, raziskovalne organizacije in visokošolske institucije, ki želijo sodelovati na razpisih programa, vzpostavljen načrt za enakost spolov.
Preberite še: Skrivnosti in čudovitost vesolja. … In ja, v vesolju verjetno nismo sami
Kot je v pogovoru za STA pred mednarodnim dnevom ugotavljala Jovana Mihajlović Trbovc z Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, se v splošnem ženske in dekleta na znanstvenem področju pogosto soočajo s strukturnimi težavami, kot so prekarizacija, pomanjkanje sredstev za financiranje projektov, pomanjkljivi delovni pogoji, poleg tega pa so postavljene pred izzive, ki so specifični prav zanje. V družbi je namreč še vedno prisotna nezavedna pristranskost, ki je posledica družbenih stereotipov.
Za reševanje problema neenakosti med spoloma so po mnenju znanstvenic v prvi vrsti potrebne družbene spremembe. Izboljšave so mogoče že s tem, da kot družba zavestno presežemo tipične stereotipe, ki nas prepričujejo v to, da so za vodilna mesta bolj primerni moški. Ženske pa se morajo opogumiti in v večji meri kandidirati za višje položaje, je povedala astrofizičarka Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici.
Za večjo prisotnost žensk v znanosti pa je treba po mnenju mlade znanstvenice, fizičarke in strojne inženirka Katje Klinar s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani že mladim dekletom znanost najprej dobro predstaviti, jih zanjo navdušiti, nato pa jih z ustreznim plačilom in z omogočanjem strokovne in osebnostne rasti tudi zadržati.
Na Univerzi v Ljubljani so ob mednarodnem dnevu spomnili na pomembno vlogo Ane Mayer Kansky, ki je bila peta Slovenka in 72. ženska na svetu, ki je prejela doktorski naziv. Bila je tudi izjemno podjetna, z možem sta postavila prvo kemično tovarno v Sloveniji in eno prvih v takratni Jugoslaviji, so zapisali.
Preberite še: Najzmogljivejši časovni stroj in Slovenka v njem
V prostorih rektorata Univerze v Ljubljani bodo kmalu odprli prenovljeno sejno sobo s poimenovanjem po tej pionirki znanosti v slovenskem prostoru, prvič bodo podelili nagrado z njenim imenom za najboljši doktorat, v izdelavi pa je tudi njen doprsni kip, ki bo stal v parku pred rektoratom. Univerza bo pristopila tudi k podpisu manifesta za spolno vključujoče izobraževanje na področju znanosti, tehnologije, inženirstva, matematike in umetnosti pri Evropski komisiji.
Mednarodni dan bodo v ponedeljek s predavanjema slovenskih znanstvenic obeležili tudi na Kemijskem inštitutu. Astrofizičarka Andreja Gomboc bo ob 13. uri izvedla predavanje z naslovom Vedno spreminjajoče se nočno nebo, ob 14. uri pa bo sledilo predavanje raziskovalke Mojce Benčina z naslovom Zvok sintetične biologije in imunski odziv.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!