Menu Item
Slovenija se pri sanaciji po poplavah nadeja tudi evropske pomoči – skupno bo naši državi za javno infrastrukturo na voljo več milijard evrov, pri čemer pa bo končen znesek odvisen od uspešnosti črpanja evropskega denarja. Kaj vse ima na razpolago Slovenija in od česa je odvisen končni znesek? Kdaj lahko pričakujemo prvo nakazilo?
Skupne ocene škode po najhujši naravni nesreči v zgodovini samostojne Slovenije še ni, je pa že več dni jasno, da bo ta ogromna.
Vlada je pripravila prve ukrepe za prebivalce in podjetja, a pomoč se tukaj ne konča. Ponekod je ob domovih povsem uničena že osnovna infrastruktura – od cest in mostov do kanalizacije in telekomunikacij.
Pri sanaciji se Slovenija nadeja tudi evropske pomoči – skupno bo naši državi na voljo več milijard evrov, pri čemer bo končni znesek odvisen od uspešnosti črpanja in sredstev, ki bodo še na voljo.
Kaj je na voljo?
Sredstva, ki jih Sloveniji ponuja Bruselj, lahko v grobem razdelimo v tri večje sklope: solidarnostni sklad, načrt za okrevanje in odpornost ter kohezijska sredstva. Ob tem je Evropska komisija sporočila še, da bo pomagala kmetom, ki so izgubili živino, poljščine in stroje, ter mobilizirala evropsko rezervo za krizne razmere v kmetijstvu.
V prvi vreči si Slovenija lahko še letos obeta okoli sto milijonov evrov predplačila, prihodnje leto pa dodatnih 300 milijonov pomoči. V sklopu mehanizma za odpornost bomo imeli na voljo 2,7 milijarde evrov, v tretji vreči kohezije pa je še približno 3,2 milijarde evrov.
V prihodnjih letih imamo tako na mizi več kot šest milijard evrov, pri čemer je treba poudariti, da v to niso zajeta le sredstva, ki jih bomo porabili za sanacijo, temveč so vključeni tudi drugi projekti naše države.
Prvo nakazilo predvidoma še letos
Za pridobivanje bruseljskih evrov, ki jih lahko uporabimo za sanacijo javne infrastrukture, pa se že mudi, zato v državi poteka več postopkov hkrati.
Pohiteti je treba pri solidarnostnem skladu EU, kjer morajo države za nepovratna sredstva zaprositi z vlogo, najpozneje v 12 tednih od nastanka prve škode. Rok v primeru Slovenije je 27. oktober, po tem pa lahko Evropska komisija v relativno kratkem času sprejme sklep in odobri predplačilo. Temu sledi še predlog, ki ga Komisija posreduje Evropskemu parlamentu in svetu; šele po njihovem sprejetju lahko Slovenija prejme tudi ostalo pomoč, ki jo mora porabiti v 18 mesecih.
Pripravo vloge koordinira medresorska delovna skupina, v katero so vključena vsa ministrstva. Državna sekretarka Andreja Katič, ki vodi omenjeno skupino, je za N1 pojasnila, da morajo zdaj v prvi vrsti opredeliti celotno škodo – podatke o tej zbirajo ekipe različnih služb na terenu, ter ne glede na vir financiranja predvideti sanacijske ukrepe. V vlogi morajo navesti še ukrepe, ki jih bo država financirala iz solidarnostnega sklada, in hkrati zaprositi za predplačilo.
Znesek, ki ga iz tega naslova lahko prejme Slovenija, je odvisen od višine ocenjene škode in sredstev, ki so še na voljo v skladu. “Če bomo pripravili oceno škode, ukrepe in potem tudi izvedbo, lahko pomoč pričakujemo v okviru napovedanih sredstev Evropske komisije,” je poudarila Katič in dodala, da lahko predplačilo prejmemo še letos.
Medresorska skupina oceno škode zbira v vseh kategorijah – od infrastrukture za pitno vodo, kanalizacije, cest, železnic, mostov, električne oskrbe, zdravstva, izobraževanja, kmetijstva, zasebnih domov, kulturne dediščine pa do čiščenja in stroškov intervencije.
Ravno zadnje bo gotovo predstavljalo precejšen strošek. Za primer, sredstva iz solidarnostnega sklada je leta 2021 prejela Nemčija, ki so jo tistega leta zajele uničujoče poplave, čiščenje pa je predstavljalo kar tretjino odobrenih stroškov. Preostanek denarja je šel za sanacijo.
Najbolj se mudi z načrtom za okrevanje
Še bolj kot pri solidarnostnem skladu pa se Sloveniji mudi pri povratnih sredstvih iz načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki črpa iz 750-milijardnega evropskega sklada Next Generation EU.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je med obiskom prizadetih krajev dejala, da je naši državi, ob sredstvih, ki smo jih že sprogramirali, iz naslova mehanizma za okrevanje na voljo še 2,7 milijarde evrov. “Slovenija lahko zaprosi za del teh sredstev, časa pa je malo, saj lahko zahtevek vloži le do konca avgusta,” je izpostavila.
Ministrstvo za finance, ki je pristojno za Načrt za okrevanje in odpornost, mora tako že do konca avgusta ovrednotiti vsak projekt in določiti vir financiranja, in hkrati paziti, da ne bo podvajanja z ukrepi iz drugih virov financiranja.
Zastavljajo pa se vprašanja, kaj novosti pomenijo za trenutno verzijo načrta za okrevanje in odpornost ter kateri projekti ne bodo več vključeni v načrt. Neznanka je tudi, kako se na predloge sprememb odzivajo v Bruslju. Spomnimo, da si je Slovenija že prej prizadevala za prilagoditev nekaterih mejnikov, ki so pogoj za črpanje sredstev, vendar je bila Komisija pri tem zelo striktna. Nedavno smo v Bruselj vendarle poslali prilagojen načrt črpanja, ker ji je na voljo manj denarja, kot je bilo sprva predvideno.
Letos že sklatili sredstva za protipoplavne ukrepe
Poplavna varnost, ki bi jo delno zagotovila evropska sredstva, je letos že bila v ospredju. Julija je namreč minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan napovedal, da bo denarja za protipoplavne ukrepe, ki jih financira načrt za okrevanje in odpornost, za več kot polovico manj, kot je bilo najprej predvideno. Kot razlog je navedel manj predvidenih sredstev in prekratki roki za njihovo dokončanje.
Na finančnem ministrstvu za zdaj informacij o realnih možnostih koriščenja sredstev za sanacijo posledic poplav niso navedli – te bodo po njihovih besedah znane v prihodnjih tednih. So pa nakazali, da je treba podrobneje proučiti morebitni vpliv minulih poplav na naložbe v teku ter na načrtovane naložbe, ki so bile v preteklih letih predvidene za evropsko financiranje.
Poudarili so tudi, da bo Slovenija s Komisijo opravila podrobnejše pogovore o možnosti koriščenja dodatnih povratnih sredstev mehanizma.
Na ministrstvu so dodali še, da so se okoliščine od priprave julijskega predloga prilagoditve načrta spremenile, vlada pa se bo v nadaljnjih pogovorih s Komisijo usmerila predvsem “v razpravo glede možnosti koriščenja evropskih sredstev za okrevanje in odpornost za odpravo posledic poplav, ki bodo zagotovo vplivale tudi na že načrtovane naložbe NOO”.
Iskanje ostankov v koheziji
Pri sanaciji škode po poplavah pa Slovenija računa še na kohezijska sredstva.
Ta bodo na ministrstvu za kohezijo v prvi fazi poskusili najti v finančni perspektivi iz obdobja 2014–2020, ki se bo zaključila decembra letos.
Državni sekretar na kohezijskem ministrstvu Marko Koprivc je za N1 pojasnil, da imajo vsa ministrstva do jutri nalogo, da pregledajo tekoče projekte in najdejo morebitne “ostanke”, kjer so še možne prerazporeditve oziroma katerih projektov ne bo mogoče izvesti do konca leta. “Zdaj so izjemne okoliščine. Marsikatera investicija je bila dobesedno odplaknjena ali pa so spremenjene okoliščine in ne bo mogoče počrpati sredstev. V takem primeru bi se to prerazporedilo.”
Koprivc, ki je na ministrstvu pristojen za kohezijsko politiko, je dejal, da pri tem ne gre za velike zneske. Za zdaj so našli 11 milijonov, upajo pa, da se bo številka še povečala.
Jasna slika, koliko ostankov je na voljo, bo znana prihodnji teden.
Medtem državni sekretar optimistično izpostavlja novo finančno perspektivo, ki se je šele začela. Ta velja za obdobje 2021–2027, z zaključkom leta 2029. Slovenija lahko pri tem računa na 3,26 milijarde.
Po besedah Marka Koprivca je nova perspektiva bolj fleksibilna, kljub temu da je treba spreminjati program, sklicati odbor za spremljanje in dobiti tudi odobritev Komisije.
Program bodo zdaj zagotovo prilagodili tako, da bo več denarja namenjenega sanaciji škode po poplavah, je še potrdil.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje