Mineva natančno 30 let od sprejetja ustave samostojne Slovenije. Temeljni in najvišji splošni pravni akt je tedanja skupščina sprejela 23. decembra 1991 in je pomenil osamosvojitev Slovenije od Jugoslavije tudi v pravnem smislu. Obletnico sprejetja ustave so na ustavnem sodišču sicer obeležili že pred enim tednom s slavnostno sejo.
Na slavnostni seji je novi predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto med drugim poudaril, da ustava ni zgolj cilj, ampak sredstvo, ki ga je treba ustrezno razumeti in uporabljati. Ustava je tudi zaveza in poziv njenim naslovnikom, v prvi vrsti nosilcem oblasti, da jo udejanjajo, je dejal.
Tako Accetto kot njegov predhodnik na čelu stavnega sodišča Rajko Knez sta v pogovoru za STA slovensko ustavo ocenila kot dobro in zanjo izrekla vse priznanje skupini, ki jo je pripravila, a opozorila, da jo bo ustavno sodišče težko ustrezno varovalo, če bo preveč zasuto z zadevami. Knez je tako državno odvetništvo kot pristojne v vladi že obvestil, da je čas odločanja težava, ki se lahko v prihodnosti prenese na Evropsko sodišče za človekove pravice.
Pahor: Ustava je bila plod poglobljenega dialoga in sodelovanja političnih sil
Predsednik republike Borut Pahor je s slovesnostjo v predsedniški palači v sredo obeležil 30. obletnico sprejetja ustave. Pahor je poudaril, da sta bila samostojna država in demokratična ustava “otroka visoke politične kulture in visoke konsenzualne politike tistega časa”. “Visoke politične kulture, v katerem sta prevladala dialog in sodelovanje, ne navkljub, ampak prav zaradi številnih, velikih, tudi globokih razlik, ki so takrat ob koncu slovenske politične pomladi prevevale slovenski politični prostor,” je dejal.
Ob tem je še izpostavil, da so institucije pomembne za demokratični pravni red, a če želimo, da bo ustava, ki je bila kot temeljna družbena pogodba plod poglobljenega dialoga in sodelovanja takratnih političnih sil, živela svoj duh, potrebujemo tudi razvito politično in pravno kulturo. Le tako bomo po Pahorjevem prepričanju lahko uživali sadove demokratičnega procesa, za katerega je trdno prepričan, da je ne samo bolj transparenten in pravičen, ampak tudi vzdržen v primerjavi z avtokratskimi ali antidemokratskimi političnimi strukturami.
Kot je še ocenil, smo trenutno priča zatonu konsenzualne politike, ki skozi dialog in sodelovanje privede do smiselnih kompromisov, ki jim ljudje verjamejo. A ta zaton po Pahorjevem prepričanju ni trajne narave, ampak je cikličen. Zato je potrebna renesansa konsenzualne politike, ki stremi k dialogu, sodelovanju in smiselnim kompromisom. “Dialog, sodelovanje nista odraz šibkosti udeležencev, ampak njihove moči. Odraz njihove nemoči je, da tak dialog in iskanje kompromisov odklanjajo,” je še poudaril Pahor.
Zbrane na slovesnosti je nagovoril tudi sekretar tedanje komisije skupščine za ustavna vprašanja Miro Cerar, ki je v uvodu poudaril, da je Slovenija danes članica številnih pomembnih mednarodnih organizacij, predstavniki naše države pa so enakopravni sogovorniki voditeljem in drugim predstavnikom vseh svetovnih držav. To je po njegovih besedah za dvomilijonski narod z lastno državo in enakopravnim nastopom na evropskem in svetovnem odru izjemen dosežek.
Ta je po prepričanju Cerarja še toliko večji, saj se je Slovenija “osamosvojila skoraj celemu svetu navkljub”. “Na začetku nas je podpirala le peščica držav in njihovih predstavnikov, ko pa smo pokazali, da od odločitve ne odstopamo in smo se zanjo borili z vsemi sredstvi, sta odločnost in visoka stopnja narodne enotnosti prevesila tehtnico v našo korist,” je spomnil Cerar. Vse to pa ne bi bilo mogoče, če ne bi imeli lastne ustave, ki se je po njegovih besedah najprej porodila kot upanje in ideja, nato pa je postala cilj in končno tudi realnost.
Ustava temelji na t. i. pisateljski ustavi
Temeljni okvir slovenske ustave predstavlja t. i. pisateljska ustava, ki je leta 1988 nastala v okviru Društva slovenskih pisateljev. Projekt je nadaljeval Demos in marca 1990 predstavil novo različico besedila, precej podobno pisateljski ustavi. Po Demosovi zmagi na volitvah leta 1990 so projekt pisanja ustavnega besedila preselili v slovensko skupščino oz. njeno ustavno komisijo. Ta je za oblikovanje osnutka, ki bi bil primeren za obravnavo v skupščini, avgusta 1990 zaupala skupini strokovnjakov, ki jih je vodil poznejši prvi predsednik ustavnega sodišča Peter Jambrek.
Skupina je poleti 1990 na podvinskem gradu pripravila osnutek besedila in ga poslala v sprejem skupščini. Ta ga je v nekoliko spremenjeni obliki z veliko večina potrdila 23. decembra 1991, veljati pa je začelo še isti dan. 23. december zato ustavno sodišče obeležuje dan ustavnosti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje