Slovenski evroposlanci: Italijanska oblast posega v našo kulturo in običaje

Slovenija 18. Feb 202220:10 > 20:17 5 komentarjev
Župnijski zvonovi cerkve sv. Urha
Pražupnija Svetega Urha

"Italijanska državna oblast z zasegom zvonov ni zgolj prekinila dolgoletne tradicije ter posegla v kulturo in običaje tega kraja, temveč je z nesorazmernim ukrepom ogrozila težko vzpostavljeno sožitje med ljudmi in narodi na tem področju," je osem slovenskih evroposlancev zapisalo v pismu Evropski komisiji.

Slovenski poslanci v Evropskem parlamentu so na Evropsko komisijo naslovili pisno vprašanje v povezavi z dogodki ob zasegu cerkvenih zvonov v Dolini pri Trstu. Franc Bogovič, Milan Brglez, Tanja Fajon, Klemen Grošelj, Irena Joveva, Ljudmila Novak, Romana Tomc in Milan Zver so v vprašanju Evropski komisiji pojasnili, da gre v primeru zasega cerkvenih zvonov v Dolini pri Trstu “za prekinitev dolgoletne tradicije in poseg v kulturo ter običaje tega kraja” ter dodali, da je ukrep, ki so ga naredile italijanske oblasti, “nesorazmeren ter ogroža težko vzpostavljeno sožitje med ljudmi in narodi na tem področju”.

Vseh 8 slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu je zato na Evropsko komisijo naslovilo vprašanje, če je bila seznanjena s primerom zasega zvonov v cerkvi sv. Urha v Dolini pri Trstu, ter na kak način si bo prizadevala za odpravo nesorazmernega posega v versko svobodo in kulturno tradicijo na območju, kjer živi avtohtona slovenska narodna skupnost v Republiki Italiji.

Slovenski poslanci v Evropskem parlamentu upajo, da odgovor Evropske komisije ne bo le “birokratski”, ampak se bodo pristojni v Evropski komisiji zavzeli za aktivno rešitev nastale težave ter z ukrepanjem ponovno vzpostavili zaupanje, ki je predpogoj za uspešno življenje in delovanje na narodnostno mešanih območjih in v Evropski uniji nasploh.

Spomnimo, v Dolini pri Trstu so januarja italijanski organi pregona zasegli župnijske zvonove, in sicer zaradi pritožb vaščanov ter peticije posameznikov, ki so trdili, da zvonovi motijo počitek in delo. Veliko vaščanov, ki so podpisali peticijo, je sicer svoj podpis kasneje obžalovalo ter so se v župnijskem uradu kasneje zanimali, kako lahko svoj podpis peticije prekličejo. Župnijski upravitelj Klemen Zalar je ob zasegu izrazil veliko obžalovanje ter dejal, da gre za velik udarec za celotno vas, kakršnega ni doživela niti med obdobjem fašističnega režima.

“Skoraj tisočletna tradicija zvonjenja ni prenehala niti med obema svetovnima vojnama. Morali smo dočakati leto 2022. Takšna usoda bo sedaj mogoče doletela tudi druge naše zvonike,” je takrat dejal Zalar.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje