Sluz v slovenskem morju bi lahko vztrajala več tednov (VIDEO)

Foto: Goran Rovan/BOBO

Že več dni lahko obiskovalci slovenskih obmorskih mest na morski gladini opažajo pojav, poznan kot sluzenje morja. V preteklih dneh je bilo to sprva opaženo v globljih vodnih slojih, zdaj pa se želatinaste prevleke pojavljajo tudi na površini morja. Če ne bo sluzi odpihnila burja, bi lahko na površini vztrajala več tednov. Čeprav danes z nekaterih predelov slovenske obale poročajo, da sluzi ni več, pa je to verjetno zgolj posledica hidrodinamičnih procesov v morju.

Kot so sporočili iz Nacionalnega inštituta za biologijo, sluz nastane zaradi delovanja fitoplanktona, ki pod določenimi pogoji velik delež proizvedene organske snovi izloči v vodo.

Biolog na Morski postaji Piran dr. Borut Mavrič je za N1 pred dnevi pojasnil, da sluzasto snov tvorijo polisaharidi, ki spremenijo agregatno stanje, torej iz raztopljenega preidejo v trdno. Ti sladkorji se nato združujejo v skupke, v sluzaste agregate različnih velikosti. Če so skupki redkejši od vode, se dvignejo na morsko gladino in se nato nabirajo v mandračih, kamor jih zanesejo tokovi.

Čeprav manj opazna, pa je težava večja, če so agregati sluzi gostejši od vode. V tem primeru se nabirajo na morskem dnu in ga prekrijejo. Ker je sluz v resnici sladkor, torej hranilo, ga bakterije razkrajajo in tako porabljajo kisik. Zaradi tega je, kot je pojasnil Mavrič, izmenjava kisika na morskem dnu otežena, poleg tega pa razkrajajoče bakterije porabijo še preostanek kisika, zaradi česar ga na morskem dnu primanjkuje.

Sluzenje morja je posledica več različnih dejavnikov. Eden od njih je povečan vnos hranil, ki jih je bilo v morju zadnje čase več zaradi velike količine padavin in več rečnih vnosov. Prav tako lahko – a to ni nujno, je opozoril Mavrič – na večje sluzenje vpliva tudi cvetenje morja. Hkrati je sluzenje morja povezano še z določenimi mineralnimi delci kopenskega izvora, ki lahko v morje pridejo denimo z rekami ali saharskim peskom ter povzročajo koagulacijo oziroma nabiranje polisaharidov. Zdaj so se ti dejavniki nekako sešteli, je razložil Mavrič.

Razgradnja sluzi bi lahko trajala več tednov. Pomaga lahko burja

Z Morske biološke postaje Piran so za RTV sporočili, da bi lahko trajalo tudi več tednov, da mikroorganizmi sluz razgradijo. Možnost je tudi, da bi jo odpihnila močnejša burja, a zaenkrat vremenska napoved takega scenarija ne predvideva.

Sluz sicer poleg amorfne želatinaste mase vključuje najrazličnejše žive in nežive delce, ki se nanje ujamejo, med drugim fitoplankton, zooplankton in njihove izločke, ličinke in jajca drugih živali, različne skeletne delce oz. druge ostanke različnih rastlinskih ter živalskih celic, bakterije, cvetni prah, ciste ter mineralne delce iz morskih usedlin in kopenskega izvora.

Sluzasti makroagregati so najrazličnejših barv, oblik in velikosti, njihova razporeditev pa je odvisna od različnih dejavnikov. Običajno se agregacije sluzi začnejo kopičiti v globljih slojih, potem pa se pojavijo tudi na površini. Vetrovi in površinski tokovi jih čez dan zanesejo proti obali, kjer se nakopičijo, predvsem v zaprtih predelih, mandračih, na plažah.

Nekateri deli obale brez sluzi: “Zagotovo še nismo čisto rešeni”

Danes so sicer po družbenih omrežjih zakrožile fotografije iz Pirana, kjer naj bi sluz čez noč izginila, bistro morje pa znova vabi kopalce. Je pa to, kot je za N1 danes pojasnil Mavrič, posledica spremenjene hidrodinamike premikanja vode.

“Morje še ni čisto, lahko je čista površina ali je del sluzi pomaknilo na odprto morje. Morje je dinamičen proces,” je dejal. Dodal je, da je bilo podobno dinamiko zaznati tudi včeraj, ko je bilo najprej sluzi malo, nato je bila čisto ob obali, ko se je veter nekoliko spremenil, jo je znova premaknil stran od obale.

“Na nekaterih delih so se lahko kopalci kopali v čistem morju, nedaleč stran pa je bil pas sluzi. To je zelo dinamičen sistem,” je poudaril in ponovil, da je lahko sluz le odpihnilo na odprto morje ali na drugo lokacijo, lahko bi tudi potonila.

“Ampak dejstvo je, da v enem dnevu sluz ne more izginiti. Zagotovo tega še nismo čisto rešeni. Sluz morajo razgraditi organizmi in šele takrat dejansko izgine, to pa bo trajalo še kar nekaj časa,” je dejal Mavrič.

Kopalcev sluz ne ogroža

Zdravja kopalcev sluz sicer ne ogroža. Poleg vode so glavna kemična sestavina sluzi ogljikovi hidrati, zato sami po sebi niso nevarni. A se vanje lahko ujamejo številni organizmi, lahko tudi patogeni – fekalne bakterije –, zato ni ravno zaželeno, da zaidejo v telo. Včasih lahko povzročijo draženje na koži zaradi trdih delcev.

Kot so še sporočili z Nacionalnega inštituta za biologijo, pojava sluzenja tokrat niso opazili zgolj v slovenskih obalnih mestih, temveč tudi v celotnem Tržaškem zalivu in širše v severnem Jadranu.

Čeprav pojav sluzenja ni ravno pogost, prvi zapis o tem v severnem Jadranu segajo že v leto 1729. Zadnji tak pojav na tem območju se je zgodil leta 2018.

Kakšna sluz je v slovenskem morju?

Mikroskopski pregledi sluzi iz slovenskega morja so pokazali na pestro sestavo mikroskopskih alg, ki so ujete v njej. V površinski sluzi so biologi opazili veliko različnih fitoplanktonskih vrst, med katerimi so prevladovali različni dinoflagelati, kokolitoforidi in diatomeje. Poleg tega so opazili precej osebkov vrste Gonyaulax fragilis, za katere je značilno, da imajo celico obdano s tankimi celuloznimi ploščicami, ki lahko hitro razpadejo.

V nočnih urah se sluz lahko sveti

Na inštitutu so navedli še zanimivost: v nočnih urah lahko v sluzi, nabrani na površini, opazujemo pojav bioluminiscence. Če v sluz namreč dregnemo s palico ali vanjo vržemo kamenje, bomo opazili modrovijolično svetlikanje.