Ministrstvo za naravne vire in prostor obiskovalce gozdov opozarja, da v tem obdobju medvedi zapuščajo brloge. "Pomembno je, da se izogibamo krajem, kjer bi lahko bili brlogi, in psov ne spuščamo s povodca," so zapisali v današnjem sporočilu za javnost in spomnili na zloženko Kako se vesti na območju prisotnosti rjavega medveda.
Da bi zmanjšali možnost napada in poškodb, na ministrstvu svetujejo, naj obiskovalci gozda nase opozarjajo, še posebej pri prehodu skozi gosto vegetacijo in na nepreglednem območju.
“Če opazite medveda, se mu ne približujte in ga ne motite. Če je daleč, se počasi umaknite in nikoli ne tecite,” so zapisali.
“V izjemnih primerih lahko medved izvede t. i. lažni napad, pri katerem ne pride do fizičnega stika,” so opisali. Kot so pojasnili, je namen prestrašiti obiskovalca. “V primeru napada se nikoli ne branite. Obstanite ali počasi lezite na tla z obrazom navzdol. Najverjetneje se bo medved ustavil tik pred vami,” so navedli.
Ostankov hrane ali drugih organskih odpadkov ne odlagajte v gozdu, v bližini planinskih koč ali v bližini gozdnega roba, še posebej ne v bližini naselij, ker to lahko privabi medveda. “Odpadke odlagajte v ustrezne medvedu nedostopne smetnjake ali jih odnesite s seboj,” so še med drugim zapisali.
Za dolgoročno ohranitev je ključno sobivanje z ljudmi
V Sloveniji se v naravi gibljejo le tri vrste velikih zveri, in sicer rjavi medved, volk in ris. Vse tri vrste pa so zavarovane s predpisi Republike Slovenije, s predpisi Evropske unije in tudi z mednarodnimi predpisi. “Za njihovo dolgoročno ohranitev je ključno sobivanje z ljudmi,” pojasnjujejo na ministrstvu in ob tem dodajajo, da jih vidimo le redko, saj se v naravi načeloma umaknejo človeku.
“Neprijetno se lahko končajo le srečanja z rjavim medvedom, zlasti kadar gre za srečanje z medvedko in mladiči, če sprehajalec medveda preseneti in medved nima časa za umik ali pa če medveda razdraži sprehajalčev pes,” še dodajajo.
Ob tem so na ministrstvu še pojasnili, da sta bila rjavi medved in volk bila v prvi polovici 20. stoletja zaradi lova in škode, ki jo povzročata zlasti kmetom, tako ogrožena, da so ju nato zavarovali s predpisi o lovstvu in predpisi o ohranjanju narave. Ris pa je na začetku 20. stoletja v Sloveniji izumrl, vnovič so ga naselili lovci leta 1973, a mu kljub temu ponovno grozi izumrtje.
Država zavoljo ohranjanja sobivanja z velikimi zvermi sofinancira in izvaja številne ukrepe, zlasti zaščitne ukrepe pred škodo, ki jih lahko povzročijo velike zveri, odškodninski sistem za povračilo škod po zavarovanih vrstah, spremljanje stanja populacij z monitoringi, izobraževanje, ozaveščanje in svetovanje ter druge ukrepe. “Izjemoma in ob izpolnitvi strogih predpisanih pogojev se izvaja tudi poseganje v populacije velikih zveri,” so še poudarili in zaključili, da pri izvajanju upravljanja velikih zveri sodelujejo tudi interesna in strokovna posvetovalna skupina.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!