Potem ko je v Sloveniji ris že izumrl, so ga v 70. letih znova vrnili v naše gozdove. Kljub temu se je vrsta spet znašla na robu izumrtja. S projektom LIFE Lynx so se podali v boj reševanja populacije risa in njegovega dolgoročnega ohranjanja. To projektu tudi uspeva. Število risov v slovenskih gozdovih se je podvojilo. Projekt se marca prihodnje leto zaključuje, štafetna palica skrbi za risa gre zdaj v roke države.
Spomladi prihodnje leto se bo zaključil projekt Life Lynx, v okviru katerega so v Slovenijo in na Hrvaško preselili 18 risov iz Slovaške in Romunije. Projekt, vreden sedem milijonov evrov, je bil večinoma financiran z evropskimi sredstvi, z njim pa so po oceni njegovih izvajalcev za zdaj zagotovili preživetje te največje evropske mačke pri nas. V kraljestvo risov smo se pred dobrim letom podali tudi s kamero N1. Nekaj mesecev kasneje pa smo v naših gozdovih ujeli še prihod romunskega risjega samca Bliska.
Na območju Slovenije je ris na začetku 20. stoletja izumrl. Vnovič so ga leta 1973 vrnili lovci in gozdarji, dokler se ni pred leti spet znašel na robu izumrtja. Največja težava je bilo parjenje v sorodstvu, zaradi česar je začelo število risov znova upadati, je povedal vodja projekta Life Lynx Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije.
Projekt, ki je zagotovil ohranitev vrste
Leta 2017 so zagnali projekt Life Lynx, katerega cilj je bil na območje Slovenije in Hrvaške pripeljati nove genetsko nesorodne rise in s tem zagotoviti njihovo uspešnejše razmnoževanje. V Slovenijo so naselili 12 novih risov, na Hrvaškem so okoli 70 tamkajšnjim risom dodali šest novih. Večina naseljenih živali se je po besedah Černeta uspešno vključila v populacijo, tako da se je pri nas število risov v zadnjih letih podvojilo, z 20 na 40. Ena od risinj, ki je bila potomka preseljenega risa, je bila sicer najverjetneje žrtev krivolova, ki ga policija še preiskuje.
Natančno spremljanje risovih korakov
Vsem priseljenim risom v okviru projekta ob izpustu namestijo GPS telemetrične ovratnice, s pomočjo katerih ugotavljajo, kako se vključujejo v populacijo. Spremljajo jih skupaj z lovci. “To pomeni, da gremo skupaj z njimi na teren. Izmenjamo informacije, kje so opazili rise ali sledi, ki kažejo na njih. Na tista mesta nato nastavimo avtomatske kamere in na podlagi fotografij preverjamo, koliko risov je prisotnih. Risov kožuh je namreč nekaj takšnega kot naš prstni odtis, vsak ima svoj vzorec pik, po katerem jih lahko ločimo,” pojasnjuje Černe.
Štafetna palica gre zdaj v roke države
Projekt se bo dokončno zaključil konec marca prihodnje leto, s tem pa skrbi za rise še ne bo konec. Po besedah Černeta bo morala njihovo vlogo prevzeti država. Predvsem bo treba vsake dve leti izvajati monitoringe ter z njimi spremljati število risov in njihovo genetsko sliko.
Projekt Life Lynx večinoma financira EU, v Sloveniji pa ga sofinancira ministrstvo za naravne vire in prostor. Vodilni partner projekta je zavod za gozdove, slovenski partnerji pa so Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje