Po stavki zdravnikov "protestno obdobje" jutri začenjajo tudi sodniki - kot pravijo zaradi nespoštovanja ustavne odločbe, v kateri je ustavno sodišče ugotovilo neustavnost zaradi sodniških prenizkih plač. Do 24. januarja bodo tako sodniki opravljali le nujne zadeve. Po besedah predsednika Odvetniške zbornice Slovenije Janeza Starmana razumejo njihove razloge za protest. "To je v skladu z neodvisnostjo sodnikov, ki želijo to neodvisnost zaščititi. Odvetniki razumemo in podpiramo njihova prizadevanja," je komentiral Starman in dodal, da stavka na delo odvetnikov ne bo vplivala.
Sodniki bodo v sredo začeli dvotedenski opozorilni protest zaradi nespoštovanja ustavne odločbe, s katero je ustavno sodišče ugotovilo neustavnost zaradi prenizkih plač sodnikov. Protest bodo začeli na dan, ko je lani premier Robert Golob na občnem zboru Slovenskega sodniškega društva napovedal “happy end” (slovensko: srečen konec) oziroma poseben plačni steber za pravosodje ter dodatek 600 evrov bruto za pravosodne funkcionarje.
V času prilagojenega načina poslovanja, ki bo trajal do 24. januarja, bodo opravljali procesna dejanja le v zadevah, ki so nujne po zakonu. To med drugim pomeni, da lahko sodniki prekličejo že razpisane obravnave ali ne razpišejo novih ter da na višjem sodišču v času prilagojenega poslovanja ne bo sej.
Da stavka na delo odvetnikov ne bo vplivala, je danes povedal predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Janez Starman. Dejal je, da opozorilni protest sodnikov razumejo in podpirajo, saj je treba skladno z ustavno odločbo materialni položaj sodnikov urediti.
“Protest je v skladu z neodvisnostjo sodnikov, ki želijo to neodvisnost zaščititi. Odvetniki razumemo in podpiramo njihova prizadevanja, da se odločbe ustavnih sodišč spoštuje in posledično uredi materialni položaj sodnikov,” je komentiral.
Napoved vrhovnega sodišča, da bo vsak sodnik v času protesta posebej odločal, ali bo že razpisane naroke v posameznih zadevah preklical, se Starmanu zdi razumna. Tudi trajanje opozorilnega protesta, torej dva tedna, se Starmanu ne zdi problematično.
Dejal je, da bi se odvetniki med opozorilnim protestom lahko omejili na nujne zadeve, s čimer bi sodišče izpolnjevalo osnovne zahteve, ki jih ima v okviru sodnega sistema. Zakon o sodiščih določa, da so nujne zadeve denimo preiskave in sojenje v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta ali omejena prostost ter zadeve v zvezi s postopki za varstvo koristi otrok in drugo.
“Gre za nedopustno barantanje in zanikanje vladavine prava”
Medtem v Slovenskem sodniškem društvu vsebino parafiranega dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja vidijo kot “nedopustno barantanje in popolno zanikanje vladavine prava”.
Vlada je namreč po njihovem mnenju z dogovorom jasno pokazala, da ne bo spoštovala odločbe ustavnega sodišča o sodniških plačah oz. se je k temu celo zavezala.
V sodniškem društvu so spomnili, da se je vlada v ponedeljek na dopisni seji seznanila z vsebino parafiranega dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja o delni uskladitvi plač z inflacijo. Dogovor je bil parafiran 21. decembra, med drugim pa vsebuje določbo, da sindikati javnega sektorja do 13. septembra ne bodo sprožili nobenih stavkovnih aktivnosti v zvezi z vsebino dogovora.
Parafirani dogovor hkrati vsebuje tudi določilo, da zaveza glede neizvajanja stavkovnih aktivnosti ne bo veljala, če bi vlada za funkcionarje ali posamične skupine javnih uslužbencev sprejela poseben dogovor o odpravi plačnih nesorazmerij, so še navedli.
Takšno vladno odločitev v društvu razumejo kot “nedopustno barantanje in popolno zanikanje vladavine prava”. Spomnili so, da je ustavno sodišče državnemu zboru naložilo, naj do 3. januarja letos odpravi neustavnosti, povezane z materialnim statusom funkcionarjev sodne veje oblasti.
“Minister za finance Klemen Boštjančič in minister za javno upravo Franc Props sta s parafiranjem dogovora s sindikati javnega sektorja jasno pokazala, da odločbe ustavnega sodišča izrecno ne spoštujeta, saj sta se k temu celo zavezala,” so zapisali v sodniškem društvu. Nedopustno se jim namreč zdi, da vladni dogovor s sindikati temelji na določbi, da ustavna odločba ne bo spoštovana.
“Na dlani je vprašanje legalnosti takega dogovora, v katerem vlada javno oznani in z neko skupino javnih uslužbencev sklene zavezo, da odločbe ustavnega sodišča ne bo spoštovala, saj gre za vprašanje skladnosti takega dogovora s prisilnimi predpisi in moralo,” so sporočili iz društva. Opozorili so, da so dogovori, sklenjeni v nasprotju “s prisilnimi predpisi in moralo”, nični.
Vlado in državni zbor so znova opozorili, da sta dolžna “nemudoma, brez kakršnegakoli odlašanja odpraviti neustavnost, povezano z materialnim statusom sodne veje oblasti”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje