Zakaj je ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan presenetila s predlogom o tisoč evrih bruto dodatka k sodniškim in tožilskim plačam, čeprav se dobro zaveda in tudi sama priznava, da za to nima podpore koalicije in premierja? Kaj pa podpora njene stranke SD in kako ministrica odgovarja na očitke, da gre za reševanje lastne kože v očeh sodnikov? Ti namreč že napovedujejo vložitev kolektivne tožbe zoper državo in tudi stavko.
Ministrica za pravosodje iz vrst SD Dominika Švarc Pipan je presenetila z razkritjem, da so na njenem ministrstvu spisali predlog interventnega zakona, s katerim bi plače sodnikov in državnih tožilcev s posebnim dodatkom povišali za tisoč evrov bruto na mesec. S tem bi država izpolnila junijsko odločbo ustavnega sodišča.
Ustavno sodišče je presodilo, da je več členov zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanašajo na plače in materialni položaj sodnikov, neustavnih. Ocenili so, da so plače sodnikov prenizke, s čimer je kršeno ustavno načelo sodniške neodvisnosti ter načelo delitve oblasti. Zakonodajalec bi moral neustavnost odpraviti v šestih mesecih, torej do 3. januarja 2024.
Kot je ministrica Švarc Pipan dejala za Siol, je predlog interventnega zakona že pripravljen in ga lahko vlada kadarkoli vloži v državni zbor. A je v isti sapi tudi priznala, da takšna rešitev nima podpore koalicije.
Le nekaj ur zatem je njene besede v pogovoru za Televizijo Slovenija potrdil predsednik vlade Robert Golob, ki je še januarja na občnem zboru Slovenskega sodniškega društva prisotnim obljubil “happy end” (srečen konec, op. a.) in 600 evrov bruto mesečnega dodatka k plačam.
Lekcija za Goloba in preobrat v stališču
A se je obljuba hitro sfižila, saj je bil predlagani način izplačila dodatka pravno sporen, danes pa premier priznava: “Nekaj sem se naučil iz tega in to je, da ne glede na to, ali je bila neka skupina, v tem primeru sodniki, v preteklosti zapostavljena, če ne rešimo celotnega javnega sektorja naenkrat, do rešitve ne moremo priti. O tem sem govoril večkrat letos. Sprejel sem svojo lekcijo in ne rešujemo več parcialno stvari, pogajanj v javnem sektorju. Vsa pogajanja potekajo v paketu, in takrat, ko se bomo o vsem dogovorili, bomo tudi lahko začeli izvajati reformo, v tem primeru plačno.”
Na podvprašanje, ali torej ustavna odločba glede sodniških plač ne bo imela nobene prednosti pri reševanju, pa je Golob odvrnil, da je imel steber sodstva prednost že pri krovnih pogajanjih. Da bo dosežen dogovor z vsemi poklicnimi skupinami v javnem sektorju, bo po premierjevih besedah “mogoče potreben dodaten mesec, dva, tri …” Vsekakor pa želijo na vladi najprej z vsemi skupinami uskladiti celoten paket plač, “in šele takrat se lahko dogovori začnejo izvajati”.
“Vsi bi skočili v zrak”
Neuradno je iz premierjevega kroga mogoče slišati, da bi v primeru, če bi vlada sodnikom ugodila, “vsi ostali skočili v zrak”. Zaradi vladnega prestavljanja plačne reforme in odprave anomalij v javnem sektorju je namreč nezadovoljstvo že zdaj veliko. Pogajanja so vmes tudi zaradi odstopa ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik zastala, po novem letu pa je že napovedana tudi stavka članov zdravniškega sindikata Fides.
Za mnenje o interventnem zakonu, ki ga je pripravilo pravosodno ministrstvo, smo prosili tudi manjši koalicijski partnerici.
Iz Levice so nam sporočili, da je treba plače v javnem sektorju urediti celostno, v sklopu odprave anomalij. Toda najprej tistim najslabše plačanim, šele nato vsem ostalim, poudarjajo.
Socialni demokrati pa zgolj skopo: “Ministrstvo za pravosodje je pripravilo interventni zakon vsled izpolnitve odločbe ustavnega sodišča. Ministrstvo s tem predlogom sledi nameri čimprejšnje odprave neustavnosti, za kar je ustavno sodišče postavilo rok do 3. januarja 2024.”
Na naše vprašanje, ali torej podpirajo zakon, ki ga je pripravila njihova ministrica, v SD niso odgovorili.
Golob je sicer podobno poudarjal že septembra na poslanskih vprašanjih v državnem zboru, pa je kljub temu pravosodna ministrica za tem še večkrat poskušala s posebno ureditvijo za sodnike. Med drugim tudi pri pogajanjih za proračun, ko je skušala prek zakona o izvrševanju proračuna (ZIPRS) sodnikom in tožilcem zagotoviti 577 evrov mesečnega bruto dodatka. A po več opozorilih, da to ne bi bilo v skladu s poslovnikom, tudi ta poskus ni uspel.
Zdaj pa je v predalu ministrice predlog za kar tisoč evrov mesečnega bruto dodatka. Kot pojasnjuje Švarc Pipan, so med usklajevanjem s sodstvom, tožilstvom in ministrstvom za javno upravo ugotovili, da s prvotnim zneskom ne bi odpravili plačnih nesorazmerij med sodniki in funkcionarji preostalih dveh vej oblasti, zato so višino dodatka popravili na tisoč evrov bruto. Po njenih besedah je prav to prava razlika med najslabše plačanim sodnikom in najslabše plačanim poslancem, kar da je jasno nakazalo tudi ustavno sodišče.
Bo državo to stalo 100 milijonov evrov?
Danes je ministrica za N1 tudi povedala, da z zakonom ne bodo vztrajali, ker pač zaenkrat podpore zanj ni. Poudarja pa, da je naloga pravosodne ministrice, da opozarja in poziva k uresničevanju ustavne odločbe – te in vseh drugih. Dominika Švarc Pipan sicer tudi razume in podpira prizadevanja za paketno rešitev plač v javnem sektorju, toda: “Vendarle imamo pa v tej situaciji ustavno odločbo, ki tudi postavlja jasen rok izvršitve, to je 3. januar 2024.”
Več naših sogovornikov iz koalicije in vlade je danes v neformalnih pogovorih ocenjevalo, da ministrica s tem predvsem rešuje svojo kožo v očeh sodnikov.
Toda Švarc Pipan takšne ocene zavrača. “Ne, ne gre za to. Ker tudi ne gre za neki boj za subjektivne pravice sodnikov, temveč gre resnično za načela, za koncepte, za spoštovanje temeljev pravne države. Kajti neustavnost plačnega položaja v tem primeru pomeni neposredno kršitev načela neodvisnosti sodstva, ki je temeljno ustavno načelo.”
Ministrica opozarja tudi, da bodo v primeru neizpolnitve ustavne odločbe finančne posledice za državo bistveno težje, podobno pa svarijo tudi sodniki, ki so že napovedali kolektivno tožbo zoper državo. Švarc Pipan ocenjuje, da bi bila ta tožba “relativno z lahkoto utemeljena, saj je sodišče ugotovilo tako protiustavnost situacije kot tudi odgovornost države, če te situacije v roku do 3. januarja ne uredi”. Sodniki rožljajo tudi s stavko, v pismu ministrici pa omenjajo “grozečo katastrofo, ki bi pomenila težko popravljiv madež za vse vpletene”.
In kakšne bi bile torej lahko te finančne posledice? Sodniki in tožilci bi lahko razliko zahtevali tudi za preteklih pet let: “Zelo na grobo ocenjujem, da lahko govorimo nekje o znesku 100 milijonov evrov, če bo ta tožba dobljena. Sedaj smo pa v situaciji, kjer bi ta ureditev ali uskladitev plač sodnikov, torej odprava neustavnosti, državo stala nekaj dodatnih milijonov v letu 2024 oziroma samo do sistemske ureditve plač v javnem sektorju.”
Kot je za N1 še povedala pravosodna ministrica, situacijo budno spremljajo tudi v Evropski komisiji, ki je že v letošnjem majskem poročilu o vladavini prava opozorila na neustreznost plačnega položaja sodnikov in tožilcev. Sloveniji je tudi priporočila, da ta položaj čim prej uredi.
Kako stvari napredujejo, v posebnem pismu, ki ga je prejela včeraj, ministrico sprašuje tudi evropski komisar za pravosodje Didier Reynders. Opozarja, da bo (ne)uresničitev ustavne odločbe tudi del letošnjega poročila o vladavini prava. Na naše vprašanje, kakšne vzvode imajo v Bruslju, če Slovenija ustavne odločbe ne bi uresničila, Dominika Švarc Pipan odgovarja, da ima komisija zlasti politične in diplomatske vzvode. Če pa bi se zadeva še bolj zavlekla, pa je v skrajnem primeru možno, da bi se Slovenija morala zagovarjati tudi v tožbi pred sodiščem EU.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje