Spor zaradi Blejskega gradu: komu naj gre denar od vstopnin?

Foto: PROFIMEDIA

Ministrstvo za kulturo in blejska občina nadaljujeta pogovore o spremembah upravljalske pogodbe za Blejski grad. Del blejskih občinskih svetnikov je medtem sprožil spletno peticijo, s katero nasprotuje predlogu, da bi 18 odstotkov denarja, zbranega od vstopnin na grad, šlo ministrstvu, ki bi ga lahko vlagalo v druge kulturne spomenike po državi.

Upravljanje Blejskega gradu je bilo jabolko spora med občino in državo tudi že pred 20 leti, ko je občina vztrajala, da grad, ko je ta leta 1999 prešel v državno last, še naprej upravlja občina oziroma občinski zavod. Po številnih pogovorih je bil dogovor sklenjen šele leta 2006, ko je ministrstvo za kulturo upravljanje gradu preneslo na Zavod za kulturo Bled.

Sedaj je treba pogodbo o upravljanju uskladiti s štirimi veljavnimi predpisi, in sicer zakonom o javnih financah, zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo, zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter z zakonom o varstvu kulturne dediščine, so za STA pojasnili na ministrstvu za kulturo. “Pogodba, ki je bila podpisana pred 17 leti, ima glede na naštete zakone več pomanjkljivosti in nedorečenosti. Treba jo je posodobiti, da se bo z gradom kot spomenikom državnega pomena upravljalo v skladu s sodobnimi standardi,” so zapisali.

Dodali so, da je ministrstvo dolžno zagotoviti, da je upravljanje z gradom, ki je tudi nacionalni simbol in mednarodno prepoznavna ikona Slovenije, urejeno v skladu z zakonodajo. “Ker gre za državno premoženje, moramo vzpostaviti upravljanje na način, da so finančni tokovi, povezani z gradom, transparentni in jasno sledljivi ter da se sredstva, ki izhajajo iz delovanja gradu, porabljajo namensko, za ohranjanje in izboljšanje gradu kot kulturnega spomenika,” so izpostavili.

Blejski grad je eden od 22 gradov v lasti ministrstva za kulturo. V zadnjih letih več teh gradov z obnovo postaja javno dostopnih in prehajajo v upravljanje lokalnih skupnosti. “Pri tem smo na ministrstvu dolžni vse lokalne skupnosti, ki upravljajo gradove v državni lasti, obravnavati na enak način. To velja tudi za Bled in za Blejski grad,” so poudarili.

Pojasnili so, da pri kulturnih spomenikih v lasti ministrstva za kulturo večina prihodkov, tudi vstopnin, na podlagi pogodb pripade občinskim javnim zavodom, ki jih upravljajo. Njihovo porabo pa morajo kot upravljalci načrtovati v soglasju z lastnikom, torej ministrstvom za kulturo, ter jih porabiti namensko, v skladu z zakonodajo.

“Prav slednje je ena bistvenih stvari, ki smo jih kot lastnik dolžni urediti na Bledu,” so zapisali in dodali, da se prihodki, ustvarjeni na Blejskem gradu, ki je v lasti ministrstva za kulturo, lahko porabijo le za investicije, vzdrževanje in izboljšanje stanja objektov in zemljišč, ki so v lasti ministrstva za kulturo.

Zavod za kulturo Bled, ki upravlja blejsko festivalno dvorano, je imel lani 5,4 milijona evrov prihodkov, od tega je 4,7 milijona evrov dobil od vstopnin na grad. Po aneksu k pogodbi o upravljanju, ki ga je v začetku leta podalo ministrstvo za kulturo, bi po novem 18 odstotkov prihodkov od vstopnin prejelo ministrstvo, 15 odstotkov pa bi še vedno prejemal Narodni muzej Slovenije, ki upravlja muzejsko zbirko na gradu.

Na Bledu s predlogom ministrstva niso zadovoljni

Pogovori o uskladitvi upravljalske pogodbe še potekajo, nov sestanek je načrtovan ta teden. Medtem ko blejski župan Anton Mežan o pogajanjih ne želi govoriti, dokler ta še potekajo, je drugačnega mišljenja skupina blejskih svetnikov na čelu z nekdanjim direktorjem blejske občinske uprave Matjažem Berčonom, ki je sprožil tudi spletno peticijo Blejskega gradu ne damo.

Kot je povedal Berčon, se je skupina svetnikov odločila, da bodo bolj angažirali javnost v tej zadevi, saj se jim zdi, da se je treba ostro postaviti proti zahtevam ministrstva. “Poskusi ministrstva, da se državnemu spomeniku vzame 1,5 milijona evrov letno in da se pretaka v obnove drugih državnih spomenikov v Sloveniji, so popolnoma nelegitimni,” je prepričan Berčon.

Izpostavil je, da je bilo upravljanje gradu blejske občine od povojne obnove naprej primer dobre prakse. Poslovni model je bil posodobljen in pogodbeno na novo urejen od leta 2006 dalje. “Zakaj torej rušiti dobro delujoč sistem,” se v peticiji sprašuje Berčon.

“Zavod za kulturo Bled zadnjih 18 let večino presežka prihodkov nad odhodki vlaga v obnovo gradu in druge kulturne programe v kraju. Občina je desetletja po vojni skrbela, da Blejski grad ni klavrno propadal kot večina druge primerljive državne kulturne dediščine,” je zapisal.

Pri predlogu ministrstva je opozoril na dve problematični zahtevi. Poleg tega, da bi del sredstev z gradu šlo ministrstvu za kulturo, je izpostavil še zahtevo, da se preostanek sredstev ne sme porabiti zunaj grajskega obzidja. Ta zahteva se mu zdi absurdna, saj je vplivno območje gradu veliko približno 15 hektarjev. Na teh zemljiščih so klopce, koši, javna razsvetljava in druga urbana oprema, povezana z obiskom gradu.

Zato se bodo Blejci, kot je poudaril Berčon, zahtevam ministrstva uprli. “Če se občinska oblast ne bo zganila, gremo občinski svetniki sedaj počasi na noge in bomo angažirali tudi ulico, če bo treba,” je izpostavil. Prav tako bodo, če bo treba, zahtevali sklic izredne seje blejskega občinskega sveta.

Zavod za kulturo Bled načrtuje nadaljnje investicije na gradu

Da je zelo pomembno, da sredstva z Blejskega gradu ostanejo za urejanje grajskega kompleksa, je za STA povedala tudi direktorica Zavoda za kulturo Bled Lea Ferjan. “Blejski grad je, tudi če ni videti velik, vendarle velik in star objekt, v katerem se vedno znova pokažejo stvari, ki jih je treba urediti,” je dejala. V minulih 15 letih je bil grad povsem obnovljen, obstajajo pa načrti za izgradnjo dvigala na grad in ureditev območja pod gradom.

“Dela nam ne bo zmanjkalo. Za vsako stvar, ki jo želiš izboljšati ali prenoviti, potrebuješ finančna sredstva. Ta so se vedno vlagala v grad oziroma v potrebe gradu,” je zagotovila Ferjan in izpostavila, da je zato zelo pomembno, da sredstva, ki jih dobijo od upravljanja gradu, ostajajo na gradu. “To je pomembno za vse projekte, ki jih imamo še v načrtu,” je poudarila.