Strateški svet za prehrano je danes obravnaval prehranska priporočila za splošno javnost, ki v Sloveniji temeljijo na konceptu dvanajstih korakov zdravega prehranjevanja. Splošnih nacionalnih priporočil na podlagi živil še nimamo. Člani sveta so se seznanili tudi s postopkom priprave nordijskih prehranskih priporočil.
Strateški svet za prehrano je danes obravnaval prehranska priporočila za splošno javnost, ki v Sloveniji temeljijo na konceptu dvanajstih korakov zdravega prehranjevanja. Splošnih nacionalnih priporočil na podlagi živil še nimamo. Člani sveta so se seznanili tudi s postopkom priprave nordijskih prehranskih priporočil.
Kot so po današnji tretji seji sveta sporočili iz vlade, so se člani sveta najprej seznanili z že obstoječimi prehranskimi priporočili, ki so v razvitih državah sredi devetdesetih let preteklega stoletja prešla iz hranilnih priporočil v priporočila na osnovi živil. Vendar pa v Sloveniji podobno kot v nekaterih drugih manjših državah splošnih nacionalnih priporočil na podlagi živil še nimamo.
Leta 2000 so bila z uvedbo nacionalnega programa obvladovanja srčno-žilnih bolezni vpeljana prehranska priporočila, ki temeljijo na svetovanem prehranskem vzorcu oziroma skupinah živil in konceptu dvanajstih korakov zdravega prehranjevanja. Koncept so pristojni po navedbah vlade uporabili v obeh do zdaj sprejetih nacionalnih programih prehranske politike, sčasoma pa so ga dopolnjevali in uporabljali v različnih prikazih, kot so prehranske enote, piramide in prehranski krožniki. Danes so v veljavi splošna prehranska priporočila iz leta 2016, ki koncept prikazujejo v obliki prehranskega krožnika ali sklede.
Predsednica strateškega sveta za prehrano Nataša Fidler Mis je članom nato predstavila postopek priprave nordijskih prehranskih priporočil. Nordijske države namreč od leta 1980 redno izdajajo posodobljena prehranska priporočila, ki so temelj prehranske in zdravstvene politike. Najnovejša priporočila, ki bodo izšla junija letos, od leta 2019 pripravlja skupina skoraj 400 domačih in tujih strokovnjakov s področij prehrane, zdravja, trajnosti in metodologije.
Preberite še: Kako je Robert Golob sodelavce prepričal, da izberejo vegetarijansko kosilo?
Vizija nordijske regije je po navedbah vlade do leta 2030 postati najbolj trajnostna regija v svetovnem merilu. “V okviru tega je njihova misija preobraziti tudi prehranski sistem. Pri pripravi priporočil izhajajo iz visokih znanstvenih standardov ter uporabljajo odprt, transparenten in demokratičen proces. Priporočila obsegajo prehranski in okoljski del, ki se na koncu združita v skupno priporočilo,” so zapisali.
Strateški svet za prehrano je na podlagi predstavitev sklenil, da se za pripravo predloga slovenskih nacionalnih smernic zdrave in trajnostne prehrane na podlagi skupin živil vzpostavi multidisciplinarna strokovna skupina. V njej bodo sodelovali strokovnjaki s področij prehrane, medicine, okolja, kmetijstva in družboslovja. Za vodenje in koordinacijo priprave predloga smernic so člani sveta imenovali svojo predsednico Fidler Mis.
Svet vodi doktorica živilske tehnologije, ki dela na oddelku za nutricionistiko Pediatrične klinike Nataša Fidler Mis, med člani pa so pravnica in članica Slovenskega veganskega društva Veronika Cukrov, ki si je prizadevala za možnost izbire veganskega obroka v javnih ustanovah, Tanja Kamin s Fakultete za družbene vede, prehranski strokovnjak in profesor športne vzgoje Boštjan Jakše, raziskovalka na Institutu Jožef Stefan Nina Mikec, Nika Tavčar iz nevladne organizacije Umanotera, sociologinja in profesorica medijskih in komunikacijskih študij Andreja Vezovnik, profesor na Fakulteti za farmacijo in strokovnjak za zdravilne rastline Samo Kreft, Matej Gregorič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter državni sekretarji z ministrstev za delo, izobraževanje, okolje kmetijstvo, zdravje in digitalno preobrazbo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje