Društvo pedagogov in predstavniki stroke nasprotujejo predlogi ljubljanske mestne občine, ki želi 23 vrtcev združiti v en vzgojno-izobraževalni zavod. "Nesprejemljivo je predati upravljanje vrtcev v vodenje eni sami osebi, to je direktorju zavoda in njegovemu kolegiju v ožji sestavi," so prepričani. Predlagane rešitve po mnenju nekaterih organizacij vodijo v centralizacijo in zelo verjetno tudi komercializacijo javnih vrtcev v Ljubljani.
Društvo pedagogov in drugi predstavniki stroke so danes izrazili nestrinjanje s predlogom sklepa o nameri reorganizacije javnih vrtcev v Mestni občini Ljubljana (Mol), po katerem bi se 23 vrtcev s 1. januarjem 2025 združilo v en javni vzgojno-izobraževalni zavod. Ljubljanski mestni svetniki bodo o predlogu odločali v ponedeljek.
V Slovenskem društvu pedagogov, na oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske filozofske fakultete in v Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije menijo, da ni sprejemljivo spreminjati ureditve samo zaradi želje po finančni racionalizaciji, ne da bi pri tem stremeli h kakovosti ustanov vzgoje in izobraževanja in k uresničevanju ciljev tega področja.
Predlog sklepa Mola ne pozna ali ne razume vsebinske zasnove veljavnih rešitev, ki opredeljujejo dejavnosti in naloge javnih vrtcev, je na današnji novinarski konferenci dejala Andreja Hočevar z oddelka za pedagogiko in andragogiko. V predlogu namreč po njenih besedah piše, da bo osnovna dejavnost novoustanovljenega zavoda varstvo predšolskih otrok. Toda ta dejavnost že desetletja ni osnovna dejavnost vrtcev v Sloveniji, ni pa bila niti pred njeno osamosvojitvijo, je opomnila
Kot je pojasnila, je osnovna dejavnost vrtca predšolska vzgoja kot javna služba, ki se izvaja v skladu s predpisanimi normativi in standardi. Prav taka sistemska urejenost predšolske vzgoje, ki ni zasnovana samo kot varstvena dejavnost, našo državo uvršča med države, ki imajo zelo kakovostno organizacijo in delovanje javnih vrtcev.
Ob navedbah iz predloga sklepa, da bo zavod lahko opravljal tudi druge dejavnosti z namenom racionalne rabe znanja in premoženja, pa je izrazila skrb, da to pomeni trženje znanja zaposlenih strokovnih delavcev in izvajanje profitnih dejavnosti javnega vrtca in v javnem vrtcu.
O zaposlitvah strokovnih delavk in delavcev in njihovem napredovanju po besedah Hočevarjeve ne more odločati tisti, ki ne pozna delovanja posameznega vrtčevskega oddelka, procesne razsežnosti vzgoje v njem in vzgojnega ozračja ter konkretnih prizadevanj vzgojiteljic in vzgojiteljev.
Predlagane rešitve po mnenju navedenih organizacij vodijo v centralizacijo in zelo verjetno tudi komercializacijo javnih vrtcev v Ljubljani. Nesprejemljivo je predati upravljanje vrtcev v vodenje eni sami osebi, to je direktorju zavoda in njegovemu kolegiju v ožji sestavi, so prepričani.
Predlaganim rešitvam pa nasprotujejo tudi, ker zmanjšujejo avtonomijo strokovnih delavk in delavcev vrtca. V vrtcu, v katerem so zaposleni, namreč nimajo organa, v katerem bi soodločali pri upravljanju njihovega vrtca. Hkrati se zmanjšuje možnost za soodločanje staršev, so opozorili.
Za stališče so prosili tudi ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, ki ocenjuje, da predlagana namera nima pravne podlage v zakonodaji na področju vzgoje in izobraževanja. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja namreč nima določil, po katerih bi se samostojni javni vrtci lahko združili v en zavod, so zapisali na ministrstvu.
Do predloga sklepa Mola sta med drugim kritični tudi filozofska in pedagoška fakulteta v Ljubljani, Skupnost vrtcev Slovenije in Združenje ravnateljev vrtcev Slovenije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!