Vladajoča koalicija je po zmagi na aprilskih volitvah z napovedjo obdavčitve premoženja sprožila precej burno debato o tem, kaj in koliko Slovenci imamo, kaj še ni obdavčeno, pa bi morda lahko bilo. Ministrstvo za finance začenja s pripravo podlag za širšo davčno reformo, statistični urad pa je oceni vrednosti nepremičnin in drugih osnovnih sredstev v lasti gospodinjstev prvič dodal še oceno trajnih potrošnih dobrin, kot so vozila, pohištvo, gospodinjski aparati, nakit.
Statistični urad Republike Slovenije (Surs) ocenjuje, da je nefinančno premoženje vseh slovenskih gospodinjstev po stanju na zadnji dan lanskega leta vredno 124,4 milijarde evrov, kar je skoraj štirikratna vrednost letnega bruto razpoložljivega dohodka gospodinjstev.
Večino premoženja predstavljajo nefinančna sredstva (111 milijard evrov), ki so se od leta 2018 povečala za petino (s 94,8 na 111 milijard evrov). To so predvsem nepremičnine (zemljišča, stanovanja, drugi objekti), ki jih je Surs konec lanskega leta vrednotil na 95,8 milijarde evrov. Podatke črpa iz registra nepremičnin Geodetske uprave RS (Gurs).
Gurs je prav letos posodobil sistem vrednotenja nepremičnin, zaradi katerega je nepremičninski davek vlade Alenke Bratušek pred leti padel na ustavnem sodišču. Prejšnji finančni minister Andrej Šircelj je v intervjuju za N1 na začetku tega leta dejal, da se po tem, ko bo Gurs uredil evidence, davek lahko uvede. To ima njegov naslednik Klemen Boštjančič tudi v načrtu: v začetku leta naj bi ministrstvo začelo razpravo o širši davčni reformi, katere del bo tudi nepremičninski davek. Cilj je, da nova davčna ureditev začne veljati z letom 2024.
Poleg nefinančnega premoženja, ki ga Surs ocenjuje na 124 milijard evrov, so imela slovenska gospodinjstva konec lanskega leta po podatkih Banke Slovenije, ki jih povzema STA, še 70,1 milijarde evrov finančnih sredstev v gotovini, vlogah in lastniškem kapitalu ter 15,6 milijarde evrov obveznosti.
Dilema, ali bo ostalo pri nepremičninah
Če je vlada nekako soglasna pri nepremičninskem davku, pa že od začetka njenega mandata v zraku visi vprašanje, ali bi lahko obdavčili še kaj, na primer finančne naložbe, prihranke, avtomobile, plovila, umetnine. Medtem ko je del tega premoženja na nek način registriran (denimo delnice, avtomobili, vozila), je pri drugem podatkov o tem, koliko kdo ima, manj. Primer so kriptovalute.
Davčna svetovalka Božena Macarol je za N1 poleti dejala, da bi Furs v primeru uvedbe davka na vse premoženje moral izvesti popis premoženja na določen presečni dan – zlasti nepremičnin, denarnih sredstev, delnic in drugih naložb, kriptovalut, zlata, plovil, avtomobilov.
Ali Surs ve, koliko nakita imam?
Državni statistični urad je zdaj razširil oceno nefinančnega premoženja gospodinjstev. Dodal je “trajno blago, ki ga gospodinjstva v obdobjih, ki so daljša od enega leta, večkrat uporabljajo za končno potrošnjo”. Kategorija se deli na štiri skupine:
- pohištvo in gospodinjski aparati (sem sodi tudi na primer oprema za vrt),
- osebna transportna oprema (motorna vozila, motorna kolesa, kolesa),
- blago za rekreacijo in razvedrilo (na primer telefoni, fotoaparati, oprema za obdelavo podatkov, glasbila) ter
- drugo trajno blago (nakit, ure, terapevtski zdravstveni pripomočki).
Surs ugotavlja, da večino premoženja predstavljajo vozila (7,3 milijarde evrov), še 3,7 milijarde evrov pa pohištvo in gospodinjski aparati.
Ker gre za dobrine, ki jih država ne popisuje oziroma nima podatkov o lastnini posameznika, nas je zanimalo, kako je Surs do te ocene sploh prišel. Kot izhaja iz metodoloških pojasnil, jih je pridobil iz letne statistike nacionalnih računov o končni potrošnji gospodinjstev. V primeru obdavčitve tega premoženja torej še vedno velja, da bi morali izvesti neke vrste popis.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje