V trgovinah vse več tatvin. So tatovi predrznejši zaradi Šutarjevega zakona?

Moški pride v trgovino, oblečen v športna oblačila, kot da gre na trening, čez ramena nosi potovalko, ki jo napolni z artikli s polic. Nato se sprehodi mimo blagajne, na pozive prodajalke ne odreagira.

Drugi primer: tat s police pograbi dva kartona z več kot 20 zavitki kave in se napoti proti izhodu. Ko ga prodajalka poskuša ustaviti, jo grobo odrine in odkoraka iz trgovine.

Tretji primer, tat si žepe napolni s konzervami tunine in odide, ne da bi plačal.

Vse to so nedavni primeri tatvin v živilskih trgovinah, ki so nam jih zaupali zaposleni. Večinoma so se zgodili v manjših poslovalnicah, ki nimajo varnostnika, in kjer se prodajalci sami soočajo s tatovi, ki so predrzni, neredko tudi nasilni.

Nekatera trgovska podjetja tudi uradno povedo, da je tatvin v zadnjih mesecih vse več. Kaj se dogaja?

Tatvin je v zadnjem obdobju več

Vprašanja o tatvinah smo naslovili na večja trgovska podjetja. V Mercatorju pravijo, da v zadnjem obdobju zaznavajo povečanje števila varnostnih incidentov.

Tudi v Hoferju odgovarjajo, da so "občasno izpostavljeni tatvinam", ki jih je v zadnjem času več. Skladno s predpisi vsako tatvino prijavijo pristojnim organom, dodajajo.

V Sparu pravijo, da se kraje, žal, dogajajo tudi v njihovih trgovinah, ne povedo pa, ali so v zadnjem času pogostejše.

V Lidlu pa, da v trgovinah v Sloveniji v letu 2025 ni bilo zaznati bistvenih odstopanj v primerjavi s prejšnjimi obdobji. "Tatvine v trgovinah so del vsakodnevnega poslovanja in so odvisne od številnih dejavnikov, kot so lokacija trgovine, letni čas ali druge okoliščine. Skladno s tem se pojavnost tovrstnih dogodkov dinamično spreminja," pojasnjujejo.

Od zobnih ščetk do elektronike

Po besedah zaposlenih, s katerimi smo govorili, tatovi pogosto kradejo "sezonske izdelke", v poletnem času na primer kreme za sončenje in repelente.

Nekatere izdelke v trgovinah še dodatno zavarujejo.

V Sparu pravijo, da so najpogostejša tarča tatov izdelki višjega cenovnega razreda, redkeje pa osnovna živila. "Na splošno varujemo izdelke višjega cenovnega razreda in tiste, ki so bili v preteklosti že kdaj odtujeni. To so zlasti gospodinjski in elektronski pripomočki, pralni praški znanih blagovnih znamk, kozmetika in alkoholne pijače višjega cenovnega razreda, prehranska dopolnila, izdelki za nego, zobne ščetke, varujemo pa tudi dražje kose mesa oz. mesnine," so odgovorili.

V Hoferju beležijo tatvine najrazličnejših predmetov, med katerimi so najpogostejša oblačila, suhomesnati izdelki, hlajeni mesni izdelki, konzervirana hrana, alkohol, čokolade in kozmetika.

Kakšna je policijska statistika?

Konec lanskega leta je v veljavo stopil zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV) oziroma Šutarjev zakon. Ta je tatvino stvari majhne vrednosti opredelil kot prekršek, in ne več kot kaznivo dejanje.

Zakonodajalec je s tem ukrepom želel razbremeniti sodišča ter s predpisanimi globami zagotoviti, da storilci ne ostanejo nekaznovani, saj so se kazenski postopki za bagatelne premoženjske delikte v praksi pogosto ustavljali ali končali brez obsodb.

Kakšna pa je policijska statistika? V prvi polovici lanskega leta je policija obravnavala 8.677 primerov kaznivega dejanja tatvine, v prvi polovici letošnjega leta pa bistveno manj, 3.782. To je več kot 56 odstotkov manj.

"Policija je v prvi polovici leta 2026 zaradi uveljavitve ZNUZJV obravnavala 4.895 manj kaznivih dejanj tatvine kot v prvi polovici leta 2025. Naveden upad je rezultat izključno normativne spremembe zakonodaje, ki je kazniva dejanja tatvine do 500 evrov iz kazenske prenesel v prekrškovno obravnavo," so navedli v policiji.

Hkrati so policisti v prvi polovici letošnjega leta zabeležili 5.819 prekrškov – tatvin stvari majhne vrednosti (do 500 evrov).

Mercator: Ni več enakega odvračalnega učinka

V Mercatorju ocenjujejo, da k povečanemu številu tatvin poleg "sezonskih vplivov" prispevajo tudi spremembe zakonodaje na področju obravnave manjših tatvin.

"Opažamo tudi, da veljavna zakonodaja pri manjših tatvinah nima več enakega odvračalnega učinka, kot ga je imela pred spremembami, zlasti pri storilcih, ki kazniva dejanja ponavljajo," pravijo v Mercatorju.

Z vidika policijskega dela pa je sprememba, ki je tatvino stvari manjše vrednosti pod določenimi pogoji opredelila kot prekršek, pozitivna rešitev. "Postopek je praviloma krajši, manj administrativno obremenjujoč in omogoča hitrejši zaključek zadeve. To je pomembno tako za policijo kot tudi za oškodovance," so odgovorili na policiji in ocenili, da je sprememba na tem področju korak v pravo smer.

"Policiji omogoča hitrejšo in učinkovitejšo obravnavo lažjih primerov tatvin, kar pomeni, da je storilec z ravnanjem in posledicami praviloma soočen neposredno po storjenem dejanju. Takšen odziv je pomemben tudi z vidika generalne in specialne prevencije, saj hitra obravnava krepi zavedanje o takojšnji obravnavi in hitrejšem odzivu pristojnih organov. S tem se lahko praviloma učinkoviteje vpliva tako na konkretnega storilca, da ravnanja ne ponavlja, kot tudi širše na odvračanje drugih od podobnih ravnanj. Hkrati takšna ureditev policiji omogoča, da več časa in zmogljivosti usmeri v zahtevnejše, hujše in predvsem ponavljajoče se oblike ravnanj, tako na področju preventive kot represivnega ukrepanja," so navedli.

Ob tem so poudarili, da vrednost ukradenega blaga do 500 evrov ni edino, kar določa, ali gre za prekršek ali za kaznivo dejanje.

"Ključno je poudariti, da o tem, ali gre za prekršek ali kaznivo dejanje, ne odloča zgolj vrednost odtujenega predmeta. Policisti pri vsakem dogodku presojajo vse okoliščine primera, saj lahko tudi 'tatvina' predmeta nižje vrednosti zaradi načina storitve ali drugih okoliščin predstavlja sum kaznivega dejanja – na primer rop ali roparsko tatvino, ki pa še vedno predstavljata kaznivo dejanje," so pojasnili.

Ko policija prejme obvestilo o tatvini, policisti najprej ugotovijo vse okoliščine dogodka, zlasti način storitve dejanja in vrednost odtujenega predmeta.

"Če ugotovijo, da niso podane druge okoliščine, ki bi kazale na kaznivo dejanje in vrednost odtujenega predmeta ne presega 500 evrov, dogodek obravnavajo kot prekršek po določbah ZNUZJV. V takšnih primerih policisti zbirajo obvestila in dokaze ter izvedejo prekrškovni postopek v skladu z določbami Zakona o prekrških," so razložili na policiji. "Če obstajajo okoliščine, ki kažejo na sum storitve kaznivega dejanja velike tatvine (vloma), ropa, roparske tatvine itd., pa se določbe ZNUZJV na ta kazniva ne nanašajo," so poudarili in dodali, da vsak primer policisti obravnavajo individualno in na podlagi vseh ugotovljenih dejstev presodijo, ali gre za prekršek ali kaznivo dejanje ter ustrezno ukrepajo.