Po odstopu Tatjane Bobnar je dogajanje prvič komentiral tudi obrambni minister Marjan Šarec, odhajajoča notranja ministrica pa je ozadje svoje odločitve podrobneje predstavila v intervjuju za Delo. Kritična je do tega, da se imenovanje na položaje pogojuje z "očiščenjem policije", saj da je to način dela vlade Janeza Janše. "Ne smemo ponavljati prakse, ki smo jo v preteklosti obsojali kot neprimerno," je dejala. Po napovedi odstopa pa so jo negativno presenetili kolegi, ki so na vladni novinarski konferenci pojasnjevali pravno podlago za imenovanja.
Tatjana Bobnar je premierju Robertu Golobu v petek poslala odstopno izjavo z mesta ministrice za notranje zadeve. Odstopno izjavo so v kabinetu predsednika vlade že prejeli. Do imenovanja novega ministra bo premier nato za vodenje ministrstva za notranje zadeve pooblastil enega od ministrov iz vrst Gibanja Svoboda. Po naših informacijah bo to ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.
Ajanović Hovnik smo danes povprašali, ali bo ona začasno prevzela ministrstvo za notranje zadeve. “To bo jasno, ko bo podan predlog v državni zbor, za zdaj pa se na to še ne želim odzivati,” je odgovorila. Iz premierjevega kabineta so danes sporočili, da bo Golob odstopno izjavo Tatjane Bobnar v državni zbor poslal v ponedeljek. Hkrati bo posredoval tudi informacijo, kdo bo ta resor vodil začasno.
Med razlogi za odstop je Bobnar navedla, da premier ni želel potrditi članov njene ekipe. Zavrnil je predlog za imenovanje šefa policije Boštjana Lindava na to funkcijo s polnim mandatom, povrnitev zaupanja pa naj bi pogojeval tudi z “odpustitvijo določene osebe iz policije”, je pojasnila.
Kot je Bobnar po najavi odstopa v Bruslju povedala za Delo, jo je presenetilo tudi, da njen predlog, da se na mesto direktorja generalnega direktorata za policijo in druge varnostne naloge na ministrstvu za notranje zadeve za polni mandat imenuje Slavko Koroš, sploh ni bil uvrščen na dnevni red vlade, temveč se je zgolj podaljšalo njegov status vršilca dolžnosti.
“Ko vladar ne zaupa svojim ljudem, tudi ljudje ne zaupajo vladarju”
“V medijih smo lahko prebrali, da Boštjan Lindav ne bo imenovan za polni mandat, ker ni dovolj ‘očistil v policiji’. V takšno dikcijo ne privolim,” je dejala Bobnar. Da krog premierja Goloba z delovanjem vodstva MNZ in policije ni zadovoljen, smo poročali po seji vlade, ko je bil Boštjan Lindav vnovič imenovan zgolj za vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije in je vladni spor javno eskaliral. Bobnar je v pogovoru spomnila, da se je takšna dejanja očitalo vladi Janeza Janše. Z Lindavom sta v času mandata prejšnje vlade o tem pričala tudi pred parlamentarno preiskovalno komisijo. Takratni generalni direktor policije Anton Travner je po njenih besedah prejel poziv z Gregorčičeve, da bo postal generalni direktor, če bo zamenjal Lindava in Darka Muženiča.
“In zdaj bi enak način moral uporabiti in izvajati Lindav. S tem se ne Lindav ne jaz ne strinjava,” je dejala. Meni, da morajo policisti, ki so v preteklih dveh letih kršili zakone, odgovarjati po zakoniti poti in ne na podlagi javnega linča, insinuacij ali osebnih zamer. “Lahko bi citirala Lao Cuja iz knjige Poti: ‘Ko vladar ne zaupa svojim ljudem, tudi ljudje ne zaupajo vladarju.'”
“Pritisk politike je tudi to, da določa, kdo naj bo na katerem delovnem mestu.”
Negativno jo je presenetila vladna novinarska konferenca, ki je sledila napovedi njenega odstopa. “Ko so moji kolegi, ministrica za pravosodje, državna sekretarka in državni sekretar, na tak način pojasnjevali zakonsko podlago, kdo lahko imenuje generalnega direktorja policije in kdo ne,” je dejala.
“Res mi je žal, da se to na tak način razčiščuje. Očitno sva s kolegom Lindavom kriva, da sva javno spregovorila, potem ko nama je bila javno izrečena nezaupnica – preden sva karkoli pojasnila –, da nisva dovolj ‘počistila’ v policiji. Na to sva se odzvala: da je, seveda, stvar policije, da skladno z zakonom izvede delovnopravne ukrepe. Noben drug način ni primeren,” pravi Bobnar. Zakonito ravnanje je po njenih besedah treba zagovarjati na vseh področjih in za kogarkoli. “Ne smemo ponavljati prakse, ki smo jo v preteklosti obsojali kot neprimerno. Vemo, da so v preteklem mandatu tako ravnali, in takega načina ne podpiram,” je dodala.
V začetku tega tedna se je ob robu trenj med Bobnar in Golobom začela tudi razprava o tem, kaj je politični pritisk. Predsednica državnega zbora in podpredsednica Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič je namreč dejala, da pri tem ne gre za politično vmešavanje, ampak politične usmeritve. Bobnar odgovarja: “Najbrž obstaja tanka ločnica med tem, kaj je politični pritisk in kaj ni. V tem varnostnem sistemu sem že 29 let in o njem nekaj vem, tudi to, kje mora biti meja. In ni politični pritisk samo to, da politika daje napotke ali pritiska na vsebino, konkretno na operativno delo. Pritisk politike je tudi to, da določa, kdo naj bo na katerem delovnem mestu.”
Poročilo o političnih pritiskih je Bobnar posredovala na državno tožilstvo in na komisijo za preprečevanje korupcije (KPK). Predsednik KPK Robert Šumi je potrdil, da so na komisiji prejeli ministričino prijavo in da bodo zadevo obravnavali prednostno. Ob tem pa je opozoril, da vsaka politična sugestija po njegovem mnenju še ni politični pritisk. Šumi se bo iz preiskave izločil, saj prihaja iz vrst policije.
Odstop Bobnar in trenja, ki so privedla do tega, še toliko bolj bodejo v oči, ker je ministrica še pred mesecem dni branila svoj položaj na interpelaciji, koalicijski poslanci, zlasti iz vrst Golobove Svobode, pa so ji izrazili odločno podporo.
Takrat ji je SDS očitala zlorabo funkcije, nedosledno izvajanje zakonov in zavajanje javnosti glede nezakonitih migracij in posledic odstranjevanja ograje na južni meji. Zdaj pa poslanec SDS Žan Mahnič pravi, da Bobnar z odločitvijo o odstopu dela napako. Prepričan je, da tako premierju Golobu še bolj odpira vrata za politično vmešavanje v policijo, ki mu ga sicer očita. Tokrat Mahnič ministrico Bobnar zagovarja z besedami, da ji “kar se tiče strokovnosti, v njeni karieri težko kar koli očitamo”.
Šarec: Vsaka funkcija je politična funkcija
Na prvi odstop v vladi Roberta Goloba se je danes odzval še obrambni minister Marjan Šarec. “Vsaka funkcija je politična funkcija in ne strokovna. Z dnevom nastopa funkcije postaneš politik,” je zapisal in nadaljeval: “Zato je jasno, da ni vsako navodilo politični pritisk, kajti potem nima nobenega smisla, da sploh imamo v zakonodaji opredeljene pristojnosti za dajanje političnih usmeritev.” Meni, da je neutemeljeno primerjati ravnanja prejšnje vlade, ko so politiki hodili v operativni center in dajali izrecna navodila na protestih, s sedanjo situacijo.
Ob tem ga veseli, da je spet glavna tema v državi, kaj je kdo komu rekel, ali kdo ni bil imenovan. Po njegovih besedah to namreč kaže, “da ne gledamo več oklepljenih policistov vsak teden na ulicah, se ne dušimo v solzivcu, ob petkih pa se posvečamo prijetnim stvarem, ne pa protestom”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje