Hrvaška inšpekcija je Slovencem, ki imajo v Umagu domnevno nezakonite počitniške hišice, izdala odločbe, naj jih odstranijo. (Foto: Jan Gregorc/N1)
Dobro leto po tem, ko je mesto Umag s prstom pokazalo na Slovence in jih okrivilo "tihe okupacije" Istre, se lastniki mobilnih hišk in prikolic, ki so jih tam postavili, ne dajo. Danes pred mestno hišo organizirajo protest, mestnim oblastem pa nameravajo predati štiri glavne zahteve. Prepričani so namreč, da mesto Umag krši zakonodajo, pri tem pa se opirajo tudi na odločitev višjega upravnega sodišča. Medtem gradbeni inšpektorji, ki so v zadnjih petih letih spisali za 3,6 milijona evrov glob, nadaljujejo "boj proti črni gradnji". Kot so pojasnili za N1, "vse, da se ozemlje Republike Hrvaške ohrani pred betonizacijo in uzurpacijo".
Sagi Slovencev, ki imajo v hrvaški Istri — natančneje na območju mesta Umag — na zasebnih parcelah postavljene mobilne hiške in prikolice, ni videti konca. “Parcele so še vedno polne tabel, ki jih je izobesila gradbena inšpekcija, ki še vedno hodi po naseljih in dodaja nove,” pravi Slovenka, ki je imela do nedavnega v enem od naselij tudi sama postavljeno mobilno hiško.
Kot smo poročali, je pred dobrim letom mesto Umag sprva objavilo dva posnetka, na katerih je Slovence obtožilo tihe okupacije Istre, nekaj mesecev kasneje pa so se do naselja južno od Umaga odpravili še gradbeni inšpektorji. V izrednem nadzoru aprila so sprožili 231 inšpekcijskih postopkov in po njihovem mnenju nelegalne hišice in prikolice ožigosali z rumeno-rdečimi znaki.
“Tablo so na ograjo izobesili, a odločbe in razlage, zakaj je moja parcela problematična, še nisem prejela. Predvidevam, da je težava v tem, da smo si pred mobilno hiško uredili betonirano teraso,” je lani poleti pripovedovala ena od lastnic mobilnih hišk, ko je “istrske favele” obiskala ekipa N1.
“Sodišče je odločilo nam v prid, mesto Umag pa še naprej krši naše pravice”
In čeprav so številni slovenski lastniki pravico poiskali na sodiščih, jih mesto Umag po njihovih besedah še naprej ignorira.
Ena od lastnic, ki bo danes prav tako protestirala pred mestno hišo, nam je v dokaz, da njihove lično urejene parcele niso protizakonite, posredovala sodbo višjega upravnega sodišča.
Soseda naše sogovornice se je namreč odločila, da bo tožila Istrsko županijo, kamor mesto Umag spada. Višje upravno sodišče je v nasprotju s prvostopenjskim sodiščem ugotovilo, da je njena mobilna hiška zgolj postavljena na betonski temelj in kot taka ne more biti v pristojnosti gradbene inšpekcije, saj ne gre za gradnjo. Prav tako konkretne mobilne hiške ne zajema niti zakon o prostorski ureditvi, saj je postavljena na zasebnem zemljišču, tam pa mestni redarji nimajo pristojnosti.
Hrvaška inšpekcija je Slovencem, ki imajo v Umagu domnevno nezakonite počitniške hišice, izdala odločbe, naj jih odstranijo. (Foto: Jan Gregorc/N1)
“Mesto Umag ji je že povrnilo sodne stroške, obenem pa še kar krši naše pravice in ničesar ne upošteva. Pa čeprav je sodišče odločilo nam v prid,” pravi sogovornica. Tudi ona se je odločila za pravno pot. Z družino je mobilno hiško že odstranila, a je pred tem dobila za skoraj 50.000 evrov kazni. “Po 10.000 in 12.000 evrov kazni sem dobila, ker sem imela na kmetijskem zemljišču pesek, česar pa ne bi smela imeti zaradi požarne varnosti. Nič jim ne bom plačala. Prav izživljajo se, sploh nad nami, Slovenci,” meni.
Tudi Rasim Atajić, ki je moral hišico podreti, trdi, da lastnike mestne oblasti preganjajo. “Oni so na tržišče dali parcele, mi pa smo jih zakonito kupili. Vložili smo tudi zahtevo za spremembo namembnosti, a nas enostavno ignorirajo in označujejo z uzurpatorji,” pravi.
V petih letih gradbena inšpekcija spisala za 3,6 milijona evrov kazni in porušila več kot 400 hiš
Gradbena inšpekcija je med aprilom 2019 in decembrom 2024 na območju Istrske županije opravila kar 2.856 inšpekcijskih nadzorov. Inšpektorji so zaradi kršitev izdali 1.178 odločb, ki lastnikom nalagajo, da morajo nelegalne objekte odstraniti. V petih letih so inšpektorji odstranili 439 nelegalnih objektov, od tega so jih 276 porušili po organizirani akciji gradbene inšpekcije v letih 2023 in 2024.
Zaradi črne gradnje na zavarovanih območjih ali pa ker lastniki niso spoštovali odločbe inšpekcije, so inšpektorji vložili 55 kazenskih ovadb.
Hrvaška inšpekcija je Slovencem, ki imajo v Umagu domnevno nezakonite počitniške hišice, izdala odločbe, naj jih odstranijo. (Foto: Jan Gregorc/N1)
Poleg tega so inšpektorji na pristojna sodišča zaradi kršitev podali 78 obdolžilnih predlogov in izdali 54 prekrškovnih nalogov zaradi nespoštovanja inšpekcijskih odločb, so na gradbeni inšpkeciji pojasnili za N1.
“Gradbena inšpekcija nadaljuje odstranjevanje nelegalnih objektov v Istri. Večino odstranjenih objektov v Istri predstavljajo počitniške hiše, ki so nelegalno zgrajene na kmetijskih in gozdnih površinah, za katere ni mogoče pridobiti gradbenega dovoljenja,” so zapisali. Dodali so še, da so v “boju proti črni gradnji” tako v Umagu, Istri, pravzaprav po vsej Hrvaški dosledni, “vse, da se ozemlje Republike Hrvaške ohrani pred betonizacijo in uzurpacijo”. Letos izdali 15 odločb o rušenju nelegalnih objektov.
Kaj zahtevajo protestniki?
Lastniki mobilnih hiš in prikolic, ki se bodo zjutraj zbrali pred mestno hišo, imajo za lokalne oblasti štiri glavne zahteve.
Zahtevajo takojšen sestanek s predstavniki mesta Umag in Istrske županije, prav tako pričakujejo, da bodo oblasti oblikovale strokovno in neodvisno komisijo, ki bo ugotovila, kakšno je dejansko stanje na terenu, torej kaj je lahko kmetijsko in kaj zazidljivo oziroma gradbeno zemljišče.
Protestniki zahtevajo, da se nemudoma ustavijo vse aktivnosti v zvezi z odstranjevanjem mobilnih hiš in prikolic, dokler neodvisna komisija ne ugotovi, kakšno je dejansko stanje na terenu. Četrta zahteva pa zajema nov urbanistični načrt mesta Umag, ki bi zajel vse sporne parcele, ki so pred leti nastale s parcelacijo kmetijskih zemljišč.
Poleg glavnih zahtev lastniki mobilnih hiš in prikolic zahtevajo še, da se njihove pobude in zahteve enakopravno obravnavajo v predlogu novega prostorskega načrta občine Umag, da se vse nepremičnine, še posebej v primeru manjših zemljišč, predajo v uporabo s spremembo namembnosti in s tem ohranijo uporabno vrednost njihovih nepremičnin.
Od lokalnih oblasti, predvsem pa od župana, zahtevajo, naj jih neha naslavljati z besedo “okupatorji,” prav tako zahtevajo vpogled v srednjeročni razvoj mesta in regije ter odpravo in povračilo materialne in nematerialne škode, povračilo sodnih in pravdnih stroškov, povzročenih zaradi neustavnega in nezakonitega ravnanja občine in njenih uradnikov, ki so, kot so zapisali v zahtevah, z zlorabo svojih pooblastil kršili evropsko, mednarodno in Hrvaško zakonodajo.
Med drugim od župana zahtevajo še, da krivdo za opustošenje obale pripiše lastnikom parcel, ki so opustošili obalo in morje.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje