Titova vila v New Yorku: posel zaključen, Londončan jo je kupil brez ogleda

Slovenija 29. Sep 202212:212 komentarja
Hiša v New Yorku
Foto: Douglas Elliman/Scott Wintrow

Ameriška nepremičninska agencija Elliman je končala prodajo hiše ob Centralnem parku v New Yorku, ki je bila v lasti držav naslednic nekdanje Jugoslavije. Kupec iz Londona je za hišo ob znamenitem parku odštel 51,5 milijona evrov, Slovenija pa bo od kupnine dobila nekaj več kot sedem milijonov evrov.

Hiša v New Yorku, ki je bila v lasti držav naslednic nekdanje Jugoslavije, je po več letih iskanja kupca dokončno prodana. Pogodba je bila podpisana marca, konec septembra pa je bila prodaja zaključena.

Vila stoji na elitni Peti aveniji, povsem ob Centralnem parku, in je ena najstarejših vil v New Yorku. Kupec iz Londona je zanjo odštel 50 milijonov dolarjev (51,5 milijona evrov), Slovenija pa bo dobila 14 odstotkov celotne vrednosti, kar znaša 7,3 milijona evrov.

“Prodaja Pete avenije 854, prvič po več kot 75 letih, odpira naslednje poglavje v veličastni zgodovini tega posestva, ki je bilo nekoč v lasti vnukinje potomca Corneliusa Vanderbilta, pozneje pa komunističnega voditelja Josipa Broza – Tita. Novi lastnik trofejne stavbe je pravkar kupil pomemben del zgodovine New Yorka,” je posel komentiral nepremičninski agent Tristan Harper. Kupca iz Londona na njegovo željo niso razkrili.

Hiša na Peti aveniji je bila zgrajena leta 1905. Zasnoval jo je arhitekturni biro Warren in Wetmore, ki se je podpisal tudi pod znamenito glavno železniško postajo v New Yorku.

Leta 2018 jo je močno poškodoval požar, zato so morali notranjost temeljito prenoviti.

Misija nekdanje SFRJ pri ZN New York
Douglas Elliman/Scott Wintrow

Ena najprestižnejših zasebnih stavb na Peti aveniji

Skupno stavba obsega kar 32 sob, 12 kopalnic in dve dvigali. Notranjost je razkošna, ameriški mediji so jo opisali kot eno najprestižnejših zasebnih stavb na Peti aveniji, po podatkih slovenskega ministrstva za zunanje zadeve pa gre za zadnjo ohranjeno palačo, ki jo je imel v lasti Cornelius Vanderbilt.

Stavba se ponaša z izjemnim razgledom na Centralni park, pri notranji ureditvi pa so navdih črpali iz versajske palače, veliko kosov je povsem ohranjenih. V njeni notranjosti sta tudi dve francoski tapiseriji iz 18. stoletja, 17 kaminov, redki kosi italijanskega marmorja in ročno poslikani stropi. V glavni dvorani je strop visok kar deset metrov.

Kot je povedal Harper, je hiša s prodajo po 75 letih zamenjala lastnika. Po požaru so hišo umaknili s trga in so jo prodajali prek dražbene hiše Sotheby’s International Realty, ki je zastopala londonskega kupca. Ta si hiše v živo ni nikoli ogledal.

“To je bil zahteven in resnično enkraten posel, zaradi katerega sem moral večkrat obiskati balkanske države, v katerih sem se srečal z visokimi vladnimi uradniki, vključno z enim od njihovih predsednikov,” je za spletno stran nepremičninske agencije dejal Harper.

Nekaj časa najdražja hiša na Manhattnu

Jugoslavija je bila lastnica hiše od leta 1946, zanjo pa je takrat odštela 300.000 dolarjev. Kot poroča New York Post, je nekaj časa služila tudi kot skrivališče za Josipa Broza – Tita po poskusu atentata pred hotelom Waldorge Astoria leta 1963. Pred nekaj več kot stotimi leti, natančneje leta 1912, so jo prodali za 725.000 dolarjev, kar je bil takrat rekord na Manhattnu.

Pogovori držav naslednic o sukcesiji diplomatskih nepremičnin nekdanje SFRJ so v zaključni fazi, države so razdelile že več kot 90 odstotkov kvote nepremičnin iz seznama priloge B Sporazuma o nasledstvu. Slovenija je v tem procesu dobila 13 nepremičnin, od tega za svoje potrebe uporablja nepremičnine v Washingtonu, Celovcu in dve nepremičnini v Rimu. Ostale nepremičnine je že prodala oziroma njihova prodaja še poteka.

Slovenija je v zadnjih petih letih iz naslova prodaj petih nepremičnin nekdanje SFRJ, in sicer v New Yorku (rezidenca in Misija), Bernu, Bonnu in Tokiu, ki so jih države naslednice prodale skupaj, iztržila 14-odstotni delež kupnin oz. skoraj 12 milijonov evrov. Poleg tega je Slovenija v zadnjih petih letih sama prodala nepremičnine nekdanje SFRJ v Milanu, Bamaku, Brasilii in Sao Paulu, ki so ji bile dodeljene in jih ne potrebuje. Od prodaj navedenih nepremičnin je skupaj prejela skoraj 5,8 milijona evrov. Pridobljena sredstva so v skladu z 9. členom Zakona o zunanjih zadevah proračunski vir in predstavljajo namenska sredstva Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.

Slovenija si bo v nadaljnjih pogovorih z državami naslednicami prizadevala za čim prejšnjo rešitev še preostalih odprtih vprašanj, med drugim za dogovor o sukcesiji stanovanj vojaških predstavnikov nekdanje SFRJ v tujini v okviru priloge B Sporazuma o nasledstvu.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar