V Ljubljani se je minuli konec tedna odvil tradicionalni protestni pohod, ki poteka v sklopu festivala Parada ponosa. Udeleženci so poudarili pomen skupnega boja in pozvali k uporu oblasti ter sistemom, številni udeleženci pa so bili pred in med parado in po njej deležni nasilja, groženj in napadov. Predsednica Društva Parada ponosa je oblasti pozvala k ustreznemu ukrepanju, Katarina Bervar Sternad iz Pravne mreže za varstvo demokracije pa je napovedala, da bodo pomagali žrtvam nasilja.
“Že 23. je v Sloveniji LGBTIQ+ skupnost skupaj s tistimi, ki podpirajo človekove pravice pri nas in po svetu, korakala v povorki po ulicah Ljubljane. Kot vsa leta poprej je bil dogodek poln mavričnih barv, zbrala se je skupnost, da proslavi svoj obstoj, trdoživost in se za en dan sproščeno pokaže enakovredno in enakopravno ter z vsemi drugimi zavzame javni prostor, naše ulice in trge” je uvodoma poudarila Simona Muršec, predsednica Društva Parada ponosa.
Povorke se je udeležilo več kot 3.500 ljudi, večinoma mladih, celotni festival in vse paradne aktivnosti pa je obiskalo skoraj 5.000 oseb, je pojasnila in dodala, da je letošnjo izvedbo žal zaznamovalo tudi nasilje. “Parada ter vse osebe, ki smo se je udeležile, smo bile tarča groženj, sovražnega govora, zastrašujočega nasilja in napadov.
Tarče nasilja pa so bili tudi druge LGBTIQ+ organizacije, prostori in lokal Pritličje,” je poudarila in dodala, da so se homofobi izživljali, kradli mavrične zastave in jih sežigali, nato pa posnetke objavljali na družbenih omrežjih.
“To niso mali delikti in neprijetna razgrajanja”
“Udeleženke kulturno-političnega programa paradnega dne so na Kongresnem trgu obmetavali z jajci. Storilec se je posnel in prenašal svoj ‘zmagovalni video’, medtem ko so mu njegovi podporniki ploskali in pisali o različnih načinih, kako bi nas spodili,” je poudarila.
Dodala je, da so v zadnjih dneh prejele številna pričevanja o nasilju pred in med parado in po njej. Čeprav je bila policija priča tem dogodkom oziroma so se žrtve po pomoč obrnile pozneje, pa, tako Muršec, ukrepal ni nihče. “Policija ni zaščitila napadenih oseb, ni preganjala storilcev, ni jih pridržala ali popisala. LGBTIQ+ osebe, ki so se obrnile na policijo, pričajo o istem vzorcu: policija je bila nepodporna, odvračala jih je od prijav in jim zatrjevala, da tako pač je,” je poudarila predsednica Društva Parada ponosa.
Pristojne politike so prav tako pozvali, naj vendarle ukrepajo. “Tri dni smo čakali na ostro obsodbo homofobnega nasilja in sovraštva z vaše strani. Po treh dneh pa smo dobile ohlapno izjavo, da moramo vložiti dodatne napore k spodbujanju strpnosti,” je poudarila Muršec in se vprašala, ali spodbujanje sovraštva nad marginalizirano skupnostjo morda ne sodi pod domeno pristojnih.
“Storilce kaznivih dejanj je treba prijeti in kaznovati ter uvesti sistemske in strukturne spremembe, ki bodo preprečevale nastajanje in razraščanje nasilja in sovraštva do LGBTIQ+ oseb, migrantov in drugih manjšin,” je še poudarila. Na ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja pa je naslovila vprašanje, ali mar ni pričakovati, da bo policija opravljala svoje delo in žrtve, ki poiščejo pomoč, tudi zaščitila.
“To niso mali delikti in neprijetna razgrajanja, to je sistematično izvajanje nasilja iz sovraštva nad družbeno stigmatizirano skupino oseb, ki je napadena zaradi svoje spolne usmerjenosti, spolne identitete in spolnega izraza,” je poudarila. Ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan je pozvala, naj poskrbi, da bodo zločini iz sovraštva preganjani, predsednici republike Nataši Pirc Musar ter predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič pa se je zahvalila, da sta nasilje obsodili že na dan dogodka. “Pričakujemo, da bo to zgled celotni vladi in pristojnim institucijam,” je še poudarila v imenu Društva Parade ponosa ter drugih društev, ki so podpisani pod izjavo.
Pravna mreža bo pomagala žrtvam nasilja
“Sovražni govor je zloraba pravice do svobode izražanja. Kazniva dejanja, izvršena zaradi določene osebne okoliščine žrtve, na primer njene spolne usmerjenosti, spolne identitete ali spolnega izraza, pa je dvakratno zavržno dejanje,” je poudarila Katarina Bervar Sternad iz Pravne mreže za varstvo demokracije.
Kot je v nadaljevanju poudarila, ne smemo brezbrižno gledati, kako se izvaja napad na temelje demokracije ter na vrednote te družbe. Prav tako je napovedala, da bodo skupaj z odvetniki s področja kazenskega in prekrškovnega prava preučili vse prepoznane primere sovražnih dejanj, povezanih z minulo Parado ponosa.
Pristojne institucije je pozvala, naj same opravijo delo in poslanstvo, za katero so bile ustanovljene, vse žrtve in priče nasilja pa spodbudila, naj se obrnejo na pravno mrežo ter naj posredujejo podatke v zvezi z zabeleženimi incidenti. “Pravičnost in strpnost nista možni brez angažiranja celotne skupnosti, tako na strani javnih institucij kot tudi civilne družbe,” je še zaključila Bervar Sternad.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje