V Ljubljani se je odvil tradicionalni protestni pohod, ki poteka v sklopu festivala Parada ponosa. Udeleženci so poudarili pomen skupnega boja in pozvali k uporu oblasti ter sistemom, "ki nas predalčkajo na naše in tuje, na prave in neprave". Zbrane je nagovorila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Tradicionalni pohod po Ljubljani, ki se ga je po podatkih organizatorjev udeležilo 3.500 ljudi, zaključuje festival Parada ponosa, ki je letos potekal pod geslom Več skupnosti, en boj. S sloganom so organizatorji in udeleženci festivala želeli zaobjeti raznolikost LGBTIQ+ gibanj, identitet in bojev.
Pozvali so k mednarodni solidarizaciji, vzajemni podpori in k skupnemu boju za človekovo dostojanstvo povsod po svetu. “Prepletenost naših realnosti in soodvisnost raznolikih skupnosti pomeni, da vse oziroma vsi bijemo en boj. Boj za svobodo, enakopravnost, dostojanstvo, varno prihodnost in opolnomočeno skupnost. In to za vse in povsod,” so zapisali v političnem sporočilu letošnje Parade ponosa.
Izpostavili so prisotnost vojn, rasizma, homo-, trans-, bi- in interfobije, nasilja in drugih oblik zatiranj ter posledice podnebnih sprememb, zato je treba po njihovem mnenju “še toliko radikalneje živeti mednarodno solidarnost in stopiti skupaj preko meja in kontinentov” in se upreti splošni mentaliteti individualizma. “Uprimo se oblasti in sistemom, ki nas predalčkajo na ‘naše in tuje’, na ‘prave in neprave’. Zahtevajmo pravice za vse,” so sporočili in dodali, da je solidarnost ključna pot do več pravičnosti.
Na Kongresnem trgu je zbrane prvič nagovorila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je o Paradi ponosa povedala, da je to več kot le barvit dogodek in mavrične zastave. “Parada je izraz zavzemanja za človekovo dostojanstvo in protest z jasnim sporočilom, da je vsak človek vreden spoštovanja, ljubezni in enake obravnave,” je dejala predsednica.
Pirc Musar je izpostavila potrebo po zaščiti posameznikov iz skupnosti LGBTIQ+, ki v Sloveniji prosijo za mednarodno zaščito. Spomnila je tudi na pozive evropskih institucij k večji zaščiti interspolnih oseb in pozvala k uresničitvi priporočil Zagovornika načela enakosti, da se transspolnost ne obravnava več kot duševna motnja.
Opozorila je tudi na sovražni govor in zastraševanje, ki osebam iz LGBTIQ+ skupnosti preprečujeta polno udeležbo v družbi. “Verjamem, da je naša skupna dolžnost, da ustvarimo varno in vključujočo družbo za vse, doma, v šolah, v delovnih okoljih in povsod drugod. Vedno znova je potrebno poudarjati pomen vzgoje in izobraževanja, saj sta ključna za spreminjanje predsodkov in zagotavljanje strpnosti in solidarnosti,” je sklenila predsednica republike.
Parade ponosa sta se udeležila tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec in minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki je prvi slovenski minister, ki ne skriva svoje istospolne usmerjenosti.
Paradni dan se je začel že okoli poldneva v parku Zvezda, kjer so se prestavile LGBTIQ+ organizacije. Dopoldne pa je 18 nevladnih organizacij začelo spletno peticijo, s katero ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja pozivajo, naj spremeni člen pravilnika o izvrševanju zakona o matičnem registru tako, da bo trans osebam v postopku pravnega priznanja spola omogočena samoopredelitev.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
