Iskanje podmornice, ki je izginila v Atlantskem oceanu, se nadaljuje. Ameriški mediji poročajo, da so med iskanjem s pomočjo sonarnih boj ujeli zvoke razbijanja, ki dajejo novo upanje, da bodo potnike našli žive. Vodja reševanja John Mauger je dejal, da je zaznani zvok fokus reševanja, ki bo trajalo, dokler bodo še obstajali razlogi za preživetje pogrešanih. Reševalce sicer priganja omejena zaloga kisika na plovilu, ki naj bi ga zmanjkalo v četrtek.
Čas reševalce, ki sodelujejo pri iskanju izginule podmornice, že močno priganja, saj je kisika na podmornici vse manj. Kot je za BBC ocenil kontraadmiral ameriške obalne straže John Mauger, ki vodi reševanje, ga imajo potniki pogrešanega plovila še za naslednjih 20 ur. Reševalci operirajo pod oceno, da bo kisika zmanjkalo v četrtek zjutraj po lokalnem, oziroma okoli poldneva po našem času. Vodja reševanja je opozoril tudi, da točne količine kisika ne morejo izračunati, saj je ta med drugim močno odvisna od individualne porabe.
Ameriški mediji so dopoldne poročali, da naj bi eno od letal preko sonarnih boj na morju zaznalo zvoke razbijanja, ki so se pojavljali v 30-minutnih intervalih. “Plovilo P8 je vsakih 30 minut slišalo razbijanje na tem območju. Štiri ure pozneje so uporabili dodaten sonar in udarce je bilo še vedno slišati,” izhaja iz internih dokumentov ameriškega ministrstva za domovinsko varnost.
CNN je poročal tudi o novejših torkovih dokumentih, v katerih naj bi bilo navedeno, da so zaznali še več zvokov. “Slišati je bilo dodatne akustične povratne informacije, ki bodo pomagale pri nadaljnjem iskanju in dajejo upanje, da so ujeti živi,” je pisalo v večernem dokumentu.
Da je kanadsko letalo res zaznalo razbijanje, je v intervjuju za ameriško televizijo CBS potrdil tudi kontraadmiral Mauger. Zaznani zvok je sedaj fokus reševalcev, čeprav ti niso uspeli ugotoviti njegovega izvora. Mauger je opozoril, da bi ga lahko povzročilo tudi železo, ki ga je ob Titanikovih razbitinah v izobilju. “Ekipe bodo nadaljevale z reševanjem, dokler bodo še obstajali razlogi za preživetje pogrešanih,” je sklenil vodja reševanja.
Ameriška obalna straža usmerja zapleteno iskanje na območju, ki so ga zaradi naravnih faktorjev razširili in je sedaj skoraj dvakrat večje kot na začetku. Pri iskanju pomagajo reševalne ekipe kanadske mornarice, z ladjo HMCS Glace Bay, na kateri je specializirana medicinska ekipa in mobilna hiperbarična dekompresijska komora.
Če bodo našli podmornico, bodo komoro lahko uporabili za zdravljenje dekompresijske bolezni, ki je posledica nenadnega prehoda posameznika iz okolja z višjim atmosferskim tlakom v okolje z nižjim atmosferskim tlakom. V človekovem telesu se ob tem ustvarijo plinski mehurčki, pojavi pa se tudi razširjanje plina v votlih organih človeka.
V iskalni akciji poleg ZDA in Kanade sodelujejo tudi druge države. Francoski predsednik Emmanuel Macron je napotil raziskovalno ladjo L’Atalante na območje iskanja. Ladja je opremljena tudi s podvodnim robotom, ki lahko doseže globino do 4.000 metrov. Na območje iskanja prihaja nova plovila in pošiljke pomoči.
Kdo je na krovu podmornice?
Spomnimo, na krovu so po podatkih ameriške obalne straže pilot in štirje potniki, med njimi izvršni direktor in ustanovitelj podjetja OceanGate Expeditions, ki organizira podmorniške ekspedicije do Titanika, Stockton Rush.
V podmornici je tudi 58-letni britanski milijarder Hamish Harding, poroča Reuters. Harding se je kot potnik udeležil petega komercialnega leta vesoljskega podjetja Blue Origin, ki je v lasti Jeffa Bezosa, in je lastnik Guinnessovega rekorda za potovanje okoli Zemlje prek severnega in južnega tečaja. Že pred enim letom je napovedal, da se bo pridružil ekipi, ki si bo ogledala razbitine Titanika.
Razbitine Titanika, ki se je potopil leta 1912, ko je na svoji prvi poti čez Atlantski ocean zadel ledeno goro, ležijo na globini približno 3.800 metrov pod gladino, približno 650 kilometrov od obale Nove Fundlandije.
Po poročanju BBC so bili poleg njiju na podmornici še francoski raziskovalec 73-letni Paul-Henry Nargeolet, ki je nekdanji potapljač francoske mornarice, bil je del prve odprave, ki je leta 1987, le dve leti po najdbi, šla do razbitin Titanika. V podmornici sta bila še pakistanski poslovnež Šahzada Davud in njegov sin Suleman.
Iskanje podmornice se je začelo v nedeljo zvečer, ko od nje ni bilo več glasu. Plovilo sicer uporablja dva komunikacijska sistema – besedilna sporočila, ki gredo do ladje na površini in nazaj, ter varnostne signale, ki se oddajajo vsakih 15 minut. Oba sistema sta prenehala delovati približno uro in 45 minut po potopitvi Titana. To lahko pomeni le, da so ostali brez elektrike ali pa se je podmornica zdrobila, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
