Sobotno večerno neurje s točo je v občini Tabor, delno tudi na Vranskem in Braslovčah, povzročilo precej škode v kmetijstvu, še posebej v hmeljiščih. Neurje z močnim vetrom je tako podrlo dobrih osem hektarjev veliko žičnico, kjer je bilo posajenih več različnih vrst hmelja, ki so bile na začetku storženja, in je ta hmelj za letos izgubljen.
Kot je danes za STA povedala specialistka za hmelj Irena Friškovec, je poleg omenjenega še 50.000 vodil hmelja s žičnicah padlo na tla. Te rastline zdaj hmeljarji s pomočjo sorodnikov, prijateljev in najete delovne sile obešajo nazaj na vodila. S tem opravilom hmeljarji hitijo zaradi visokih temperatur, ki vplivajo na kakovost hmelja.
Toča pa je prizadela okrog 50 hektarjev hmeljišč in uničila 40 do 90 odstotkov pridelka, je dejala Friškovec.
Po njeni oceni je o letošnji letini še prezgodaj govoriti. Res pa je, da se letos hmeljarji soočajo s podpovprečno količino padavin in nadpovprečno visokimi temperaturami, kar vpliva na rast in razvoj hmelja.
“Sorti golding in aurora sta slabo razraščeni, kar kaže, da bomo veseli, če bo letošnja letina hmelja vsaj povprečna. Več bo znanega čez mesec dni, vse pa bo odvisno od temperatur v naslednjih dneh,” je še dejala Friškovec.
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pa hmeljarjem sporoča, da je ukrepanje po neurju s točo v tem terminskem obdobju, ko so rastline v intenzivni vegetativni fazi razvoja, nujno, da se jim omogoči čim hitrejšo regeneracijo in oblikovanje nadomestne liste mase.
Ko se bodo tla ustrezno osušila, je priporočljivo poškodovan hmelj, ki mu je oklestilo listno maso, poškropiti z enim od pripravkov, ki delujejo na rastline kot stimulatorji rasti. Če je oklestilo vso listno maso, pa je pred škropljenjem treba počakati, da zraste nekaj listne mase. Škropljenje svetujejo zvečer.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!