Vremenske razmere pomembno vplivajo na kmetijsko dejavnost in pridelke, med katerimi na koncu izbiramo na trgovskih policah. Raznoliko in turbulentno obdobje, kot ga opiše specialist za poljedelstvo Boštjan Ferenčak, je prepolovilo pridelek oljnih buč na pomurskih poljih. Slabša je tudi letina žita. Pridelek koruze na območjih, ki jih niso prizadele naravne katastrofe, bo po drugi strani dober.
Zaradi vremena, ki je bilo med vegetacijo na pomurskih poljih zelo raznoliko, bo letošnji pridelek buč v primerjavi z lani več kot prepolovljen, ocenjuje specialist za poljedelstvo na KGZ Murska Sobota Boštjan Ferenčak. Slabša je tudi letošnja letina žit, pridelek koruze pa bo na poljih, kjer ni bilo toče, vetroloma ali poplav, dober, dodaja.
Takoj po setvi koruze v maju je obilno deževalo, kasneje pa je vreme postreglo še s točo, viharnimi neurji in poplavami, zato je letošnjo pridelovalno sezono na pomurskih poljih specialist za poljedelstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Murska Sobota Ferenčak označil za zelo turbulentno.
Koruzi padavine ustrezajo, dokler se jim ne pridružijo naravne nesreče
Koruzi sicer padavine ustrezajo, zato tam, kjer kasneje ni bilo viharnega vetra z vetrolomom, toče ali poplav, pričakujejo dober pridelek, pravi Ferenčak. “Toplo in rahlo vetrovno obdobje v času dozorevanja koruze ugodno vpliva na dozorevanje in hkrati preprečuje razvoj mikrotoksinov, ki bi se lahko pojavljali v tako mokrem letu. Tako da je bilo vreme za koruzo pravzaprav kar dobro,” je dodal.
Zelo dober pridelek koruze pričakujejo na lažjih tleh, velik izpad pa bo na kmetijah, ki so jih udarile naravne nesreče. Slabši pridelek bo tudi na izrazito težkih tleh, kjer je preobilica vode povzročala težave. “Letina koruze bo tako nekje na lanskem povprečju, bodo pa med kmetijami velike razlike,” pravi Ferenčak.
Sicer se je spravilo koruze za zrnje šele začelo; na KGZ Murska Sobota ocenjujejo, da je trenutno pospravljenih od 5 do 10 odstotkov koruznih površin. Glavnina spravila bo oktobra.
Izredno slaba letina oljnih buč
Medtem pa se zaključuje spravilo oljnih buč. S temi so imeli kmetje letos težave že takoj po setvi, saj niso vzniknile. Zato so morali površine ponovno zasejati. Po Ferenčakovi oceni je bilo 50 tako odstotkov celotnih površin, zasejanih z bučami, posejanih ponovno.
“Pridelek buč je v primerjavi z lanskim letom več kot prepolovljen, zato bo letošnja letina izredno slaba,” je povedal. “Če so lani kmetje na hektar pridelali v povprečju od 700 do 1000 kilogramov suhega bučnega semena, potem so letos komaj 300 do 400 kilogramov.”
Problematične odkupne cene žit
Tudi letina žit, sploh prvi del letine, je bila glede na lani prej slabša. “Druga težava za kmete pa so odkupne cene, ki so v primerjavi z lani kar za polovico manjše,” je še opozoril Ferenčak.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!