V četrtek podpisan dogovor med ministrstvom za zdravje in ljubljansko občino ne bo rešil težav ljubljanske urgence, poudarja v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana Marko Jug. Po njegovih besedah bi za delovanje urgentnega centra potrebovali vsaj 70 urgentnih zdravnikov, pritisk na urgenco pa morali zmanjšati s krepitvijo primarnega zdravstva.
Ljubljanski župan Zoran Janković in minister za zdravje Danijel Bešič Loredan sta v četrtek podpisala dogovor o načinu zagotavljanja zdravstvenega varstva na primarni ravni na območju ljubljanske občine. Podpisani dogovor med drugim predvideva, da obe strani podpišeta sporazum o prenosu izvajanja Splošne nujne medicinske pomoči (SNMP) z ZD Ljubljana na Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana, oz. bosta nujno medicinsko pomoč ustanovi izvajali skupaj. Dogovor določa, da morata ustanovi sporazum o medsebojnem sodelovanju skleniti do konca leta.
Iz ZD Ljubljana so za STA sporočili, da podpirajo združitev SNMP z urgenco UKC. Tako bo po njihovi oceni najbolje poskrbljeno za bolnike, ki iščejo nujno medicinsko pomoč, so dodali. V tem primeru bi se vsi zaposleni v enoti SNMP prezaposlili na UKC, razen če delovnega mesta ne bi sprejeli. Pri izvajanju dežurne službe urgentnega centra UKC bi ljubljanska občina in ZD Ljubljana zagotavljala kader za izvajanje te službe tako kot do zdaj, so poudarili.
Razumevanje, da bo z dogovorom med Mestno občino Ljubljana in ministrstvom zmanjšana obremenitev urgence v Ljubljani, je napačna, je za STA poudaril v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana Marko Jug. Za zmanjšanje obremenitve urgence bo treba okrepiti primarno zdravstvo in povečati dostopnost do specialističnih ambulant. V nasprotnem primeru bo pritisk na urgenco vedno večji, sistem pa ne bo vzdržen, je opozoril.
UKC Ljubljana sicer po besedah Juga na končne dogovore med ministrstvom za zdravje in ZD Ljubljana ni bil vabljen, zato se je do dogovora opredelil na osnovi podatkov iz medijev.
So pa v zadnjem času, kot je navedel, na ministrstvu potekali sestanki med UKC in Mestno občino Ljubljana zaradi težav glede SNMP. Gre za dežurno službo, ki jo v prostorih urgentnega bloka UKC zagotavlja ZD Ljubljana.
UKC in ljubljanska občina sta se, tako Jug, dogovorila za pridružitev SNMP k UKC kot dolgoročno rešitev in s tem dokončno formiranje urgentnega centra v Ljubljani, kar da predvideva tudi zakon.
V tem delu se mu zdi dogovor med ljubljansko občino in ministrstvom skladen z dogovorom med UKC in ZD Ljubljana, ki sicer še ni podpisan in predvideva zagotovilo s strani mestne občine, da bo v novem urgentnem centru urejeno dežuranje družinskih zdravnikov, kar bo še vedno v domeni ZD Ljubljana.
“Pomembno pa je poudariti, da dogovor o prenosu SNMP na UKC ne bo rešil stanja slovenske ali ljubljanske urgence, saj je na SNMP trenutno zaposlenih približno 16 urgentnih zdravnikov, v UKC pa štirje,” poudarja Jug. Za nemoteno delovanje urgentnega centra pa bi potrebovali vsaj od 70 do 80 urgentnih zdravnikov, ki jih bo zelo težko zagotoviti.
UKC se zavedajo, da s tem nase prenašajo veliko breme, vendar bodo odgovornost sprejeli in se maksimalno angažirali za izboljšanje stanja, pojasnjuje v. d. generalnega direktorja največje slovenske bolnišnice.
Do vzpostavitve skupnega urgentnega centra je bil po navedbah Juga med ministrstvom za zdravje, Mestno občino Ljubljana in UKC Ljubljana sklenjen načelni dogovor o spremembi splošnega dogovora v zdravstvu, ki bi povrnil stanje pred aprilsko spremembo splošnega dogovor. Na ta način bi se obseg dela SNMP do dokončne vzpostavitve urgentnega centra nekoliko povečal in razbremenil preobremenjene urgentne internistične ambulante UKC. “V UKC razumemo, da naj bi dogovor med ministrstvom in ljubljansko občino predvidel tudi to spremembo,” je še pojasnil Jug.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje