Da bi starostnikom olajšali pot k zdravniku in druge nujne opravke, so pri zavodu Zlata mreža pred štirimi leti ustanovili projekt Prostofer. Danes so brezplačni prevozi na voljo že v več kot stotih občinah, opravlja jih več kot 1.200 prostovoljcev, ki pa so mnogo več kot le vozniki. So tudi spremljevalci in prijetna družba tistim, ki so pomoči najbolj potrebni.
Življenjska doba v Sloveniji se daljša, danes v naši državi živi več kot 440.000 ljudi, starejših od 65 let. Mnogi od njih potrebujejo različne vrste pomoči, med njimi prevoz do zdravnika ali po drugih nujnih opravkih. Tako je leta 2017 v okviru zavoda Zlata mreža zaživel projekt Prostofer. Gre za skovanko besed prostovoljni in šofer. Kot je za N1 povedal Miha Bogataj, direktor zavoda Zlata mreža, se je zamisel o brezplačnem prevozu za starejše utrnila ob ugotovitvi, da ti poleg druženja najbolj potrebujejo prevoz.
Na občine so se tako obrnili s prošnjo, da zagotovijo vozila, zavod pa je poskrbel za prostovoljce. Za uporabnike brezplačnih prevozov so vzpostavili klicni center, ki je na voljo na brezplačni telefonski številki, s pomočjo programa pa prevoze tudi natančno zabeležijo. S tem je zagotovljena popolna transparentnost. Prevozi potekajo znotraj občin, s posebnimi odobritvami pa lahko tudi do bolj oddaljenih krajev.
“Glavni namen Prostoferja je pomagati tistim, ki so pomoči potrebni. Govorimo o ljudeh, ki nimajo svojcev, vozniškega izpita ali svojega vozila in potrebujejo prevoz do bolnišnice, zdravstvenega doma ali recimo trgovine. To je bila osnovna ideja, a smo pozneje spoznali, da naši prostovoljci niso zgolj vozniki, ampak tudi spremljevalci. Velikokrat namreč uporabnika pospremijo do vhoda, sprejemnega okna, ko gredo v trgovino, jim pomagajo nositi vrečke … Gre za edinstveno storitev po principu od vrat do vrat,” je poudaril Bogataj.
Humanitarni projekt je razdeljen v tri sklope. Prvi je prevoz do bolnišnice, zdravstvenih domov in lekarne. V drugega sodijo prevozi do ustanov javnega značaja, kot so občina, upravna enota, banka, pošta … Starejše pa odpeljejo tudi na obiske v dom upokojencev, v trgovino, na pokopališče, do centra za socialno delo … V 90 odstotkih primerov gre sicer za prevoz iz zdravstvenih razlogov.
Kmalu na voljo v 103 občinah
Brezplačen prevoz zagotavlja več kot 1.200 voznikov prostovoljcev, ki so v povprečju stari 63 let. Povprečna starost uporabnikov je 76 let, najstarejši med njimi je imel 104 leta. V zadnjem letu so opravili skoraj 20.000 prevozov po vsej državi. “Število voženj strmo narašča, kar me žalosti, saj kaže, da so stiske starostnikov vse večje,” je dejal Bogataj. V projektu sta že 102 občini, v ponedeljek se jim bo pridružila še ena, in sicer Sv. Jurij ob Ščavnici.
Med vključenimi občinami je tudi šest od dvanajstih mestnih občin. Največja med njimi je občina Maribor, ljubljanska mestna občina pa se za sodelovanje ni odločila. Kot razlog je po Bogatajevih besedah navedla, da je za njihove občane dobro poskrbljeno.
“Odgovorili so nam, da imajo ljubljanski upokojenci možnost uporabe brezplačnega mestnega prevoza, kjer pa avtobusi ne vozijo, je na voljo Golf Urban, znotraj centra Kavalir, v okviru Univerzitetnega kliničnega centra pa Klinko Kavalir. Po njihovih navedbah imajo v Ljubljani sistem prevoza za starejše ustrezno urejen, čeprav sami opažamo, da kljub temu obstajajo posamezne krajevne skupnosti, kot je Sostro oziroma tamkajšnje naselje Janče, kjer avtobusi vozijo le nekajkrat na dan. Prav takšne primere obravnava Prostofer,” je za N1 pojasnil Bogataj. In dodal, da so večja mesta res bistveno bolj dostopna kot manjši kraji, a je tam tudi veliko starejših in težje gibljivih, ki jim sprehod do avtobusne postaje in vstop vanj dela težave.
Kot prednost Prostoferja direktor Zlate mreže navaja tudi, da je vožnja z njimi varnejša, saj uporabnika spremljajo od njegovega doma do cilja in nazaj. To so prepoznali tudi številni podporniki, kot sta Zavarovalnica Triglav in Agencija za varnost prometa (AVP), ki sta humanitarni program ocenili kot pozitiven, češ da bistveno poskrbi za varnost starostnikov v cestnem prometu. “Tudi če starejša gospa iz drugega kraja lahko gre na avtobus in se pripelje v Ljubljano, s tem težav zanjo ni konec. Le kako naj bi vedela, na kateri mestni avtobus naj stopi, kje prestopi in kje izstopi? Mi pa osebo pospremimo do vrat zdravstvene ustanove in jo tudi varno pripeljemo domov,” je poudaril Bogataj.
Čeprav je Prostofer humanitarni projekt, pri njegovi izvedbi nastajajo operativni stroški. Mesečne stroške klicnega centra pokrivajo občine, ki tudi kupijo vozila in krijejo stroške zanje, pri čemer si nekatere pomagajo tudi s pomočjo donacij podjetij ali z razpisi.
S srcem na poti
Kaj pa o tem projektu menijo prostovoljci? Bogdano Prevolčič, prostoferko iz Izole, “pomoč drugim izpopolnjuje”. Programu se je pridružila po upokojitvi pred dobrim letom. “Po 40 letih delovne dobe imaš po upokojitvi drugačne prioritete; ali se družiš z družino in prijatelji ali čas preživljaš z dodatnim delom. Mene izpopolnjuje, da naredim nekaj dobrega za ljudi, ki potrebujejo pomoč,” je dodala Prevolčič.
V povprečju nudi prevoze enkrat na teden in vsakič znova se ji uporabniki iz srca zahvalijo. “Nedavno me je ganila več kot 80 let stara gospa, ki sem jo peljala k zdravniku. Dejala mi je, kako sem ji polepšala dan. Pa sem jo vprašala, zakaj le. Rekla mi je, da zato, ker sem jo prišla iskat, jo peljala k zdravniku, jo počakala in pripeljala domov. Povedala mi je še, da je bil to zanjo pravi izlet in da ni tako utrujena, kot bi bila, če bi se do zdravnika odpravila z avtobusom.” Prostoferka, ki z veseljem opravlja prostovoljno delo, je poudarila, da bo pomagala, dokler bo lahko vozila. “Z dobrim delom nahranim svojo dušo,” je dejala za N1.
Tudi direktor zavoda Zlata mreža Miha Bogataj je večkrat izpostavil, da je glavni namen brezplačne vožnje pomagati pomoči potrebnim. “Naš slogan je S srcem na poti. Veličina človeka se ne meri v denarju in moči, temveč po srčnosti in dobroti je rek, ki mi je izjemno všeč in ga pogosto povem prostovoljcem,” je sklenil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje