Planeti okoli svoje zvezde krožijo na način, ki je zelo redek v vesolju, verjetno se niso spremenili že od nastanka in mogoče je na njih življenje.
Približno 100 svetlobnih let od nas so astronomi odkrili sistem planetov, ki krožijo okoli zvezde, in ga poimenovali HD110067100.
Gre za šest planetov, ki krožijo okoli matične zvezde, celoten sistem pa je dr. Rafael Luque z Univerze v Chicagu opisal kot “idealen sončni sistem”, piše BBC.
Kaj je v sistemu tako popolno? Vsi planeti v njem so približno enake velikosti in se od nastanka niso veliko spremenili, zato je po besedah Rafaela Luqueja “idealen za preučevanje, kako nastanejo planeti, saj ta sončni sistem ni imel kaotičnih začetkov tako kot naš in je nemoten že od nastanka”. Luque je sicer prvopodpisani pod poročilo o odkritju, ki ga je skupina mednarodnih raziskovalcev objavila v reviji Nature.
Kot poroča agencija Reuters, gre za planete, ki so najpogostejša vrsta planetov, ki jih lahko opazimo v naši galaksiji. Astronomi jih imenujejo “subneptunski” ali podneptunski planeti. Planeti v novoodkritem sistemu so dva- do trikrat večji od Zemlje, vendar manjši od Neptuna, in okoli svoje zvezde krožijo na manjših razdaljah, kot okoli našega Sonca kroži najbolj notranji planet, Merkur. Najbolj notranji planet sistema HD110067100 za krog okoli zvezde potrebuje približno devet dni, najbolj oddaljeni pa približno 54 dni. Zdi se, da ima vsak od njih atmosfero. Njihovo matično zvezdo, ki je manjša in tudi manj svetla od Sonca, lahko vidimo tudi z Zemlje v severnem ozvezdju, imenovanem Berenikini kodri (Coma Berenices).
Redek, matematično lep način kroženja
So pa raziskovalci ugotovili, da šest planetov okoli svoje zvezde kroži na način, ki je v vesolju zelo redek in se imenuje orbitalna resonanca. To pomeni, da so njihove orbite okoli matične zvezde sinhronizirane v stalnem razmerju, ki ga lahko izrazimo s celimi števili – na primer, ko notranji planet petkrat obkroži zvezdo, jo zunanji dvakrat, torej sta njuni orbiti v razmerju 5 : 2, in to razmerje se ne spreminja. Planeti našega osončja niso v takšnih razmerjih, opazili pa so orbitalno resonanco pri nekaterih Jupitrovih lunah in asteroidih.
Spodnja slika prikazuje razmerja orbit med planeti sistema HD110067.
“Resonančni vidik je res zanimiv – deloma zaradi matematične lepote,” je dejal astronom Hugh Osborn z Univerze v Bernu v Švici, eden od avtorjev raziskave. “Ključno pri tem sistemu je njegov potencial, da odkrije skrivnosti podneptunskih planetov, o katerih vemo tako malo,” je dodal.
Prav obstoj orbitalne resonance je eden od znakov, da v novoodkritem sončnem sistemu ni bilo večjih motenj že od njihovega nastanka – torej da ni bilo trčenj med protoplaneti ali drugih velikanskih trčenj, ki bi lahko orbitalna razmerja porušila.
Atmosfero planeti imajo. Ali skrivajo tudi življenje?
Zaradi atmosfere je šesterica planetov za raziskovalce zanimiva tudi zato, ker bi morda to lahko pomenilo, da na njih obstaja življenje. Noben planet sicer ni v območju okoli zvezde, imenovanem naselitveno območje, kjer so razmere za življenje najbolj ugodne, vendar je Luque dejal, da je v primeru planetov z atmosfero definicija bivalnega območja lahko različna od teoretične, saj atmosfera lahko segreje ali ohladi površino planeta ne glede na to, kako blizu ali daleč je od matične zvezde.
Zdaj raziskovalci upajo, da bodo do nekaterih odgovorov prišli tudi s pomočjo vesoljskega teleskopa James Webb, ki preiskuje subneptunske planete v drugih osončjih. Luque pričakuje, da bodo v naslednjih desetih letih vedeli, ali so planeti kamniti ali plinasti, ali je na njih voda oziroma ali je mogoče, da so na njih za življenje ugodni pogoji. “Vemo, da planeti so, vemo, kje, zdaj potrebujemo samo še nekaj časa,” je povedal za BBC.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!